Zgodbe
Danski agronom svari Slovence: Nikar ne prodajte kmetijstva korporacijam!
Dr. Jens-Otto Andersen je danski agronom in eden od pionirjev biokristalizacije, metode za ocenjevanje življenjske moči v hrani. Tudi med slovenskimi biodinamičnimi kmetovalci velja za legendo. Pri nas se je nedavno mudil na povabilo Inštituta Ekosemena in navdušil z dvodnevnim seminarjem z naslovom Vitalnost hrane od njive do krožnika.
Kako je glavna medicinska sestra Bianca Bevc shujšala 30 kilogramov?
Bianca Bevc ima navdihujočo, spodbudno osebno zgodbo. Pred nekaj leti ji je po porodu s ketogeno dieto uspelo izgubiti kar 30 odvečnih kilogramov in namesto konfekcijske številke 42 obleči številko 34. S tem si je izjemno izboljšala počutje: bolje je spala, izboljšalo se ji je delovanje ščitnice in popravili krvni parametri. Vitkost ohranja s spremembo življenjskega sloga.
Oblaki so rdeči, kaj nek' pomenijo
Na začetku novembra je večerno nebo nad Slovenijo zažarelo v močni rdeči in roza svetlobi. Polarni ali severni sij je v naših geografskih širinah izredno redek. Dr. Jure Atanackov, geolog in geofizik, ki ta naravni pojav spremlja in opazuje že triindvajset let, ga je doslej videl dvanajstkrat. Zaradi visoke Sončeve aktivnosti ga bomo v prihodnjih dveh do petih letih v Sloveniji zagotovo še videvali.
Leto ranjenih moških: Kriza moškosti, resno?
Koliko pravih moških je potrebno, da zamenjajo žarnico?
Kapital proti ljudem: Pohorski punt za zeleno pravdo
Po kmetih, stroki in okoljevarstvenikih so sedaj državo k zaustavitvi projekta vetrnih elektrarn, ki bi nepopravljivo spremenile pohorska pobočja, družno pozvale še tamkajšnje občine.
Zakaj se je vremenu čisto utrgalo: Podnebne spremembe ali kaj drugega?
Podnebne spremembe so morda le delni razlog, zakaj smo v zadnjih mesecih priča tako ekstremnemu vremenu. Huda poletna neurja, poplave, tornado, potresi, najtoplejši oktober na svetu v zgodovini meritev, toča v Sloveniji skoraj sredi novembra ... Bi res lahko vse to pripisali trenutni Sončevi aktivnosti, vremenskemu pojavu El Niño ali nemara gibanju Lune, o čemer se razpravlja na družbenih omrežjih? Vprašali smo zelo različne strokovnjake.
O prisilno revnih in nesramno bogatih
Odstotek najbogatejših pri nas ima v lasti večji delež BDP kot najbogatejši v drugih državah, je nedavno poudaril dr. Srečo Dragoš, ki revščino preučuje že leta. Če dopuščamo vrhunsko bogate, moramo poskrbeti za najšibkejše, pravi. Ali pri nas to počnemo in zakaj se ne trudimo slediti Skandinavcem?
Sašo Drobež na domu popravlja zobne proteze
Pred časom smo zasledili nenavaden oglas zobnega tehnika Saša Drobeža, ki popravlja in izdeluje zobne proteze. Še več, zaradi tega vam ni treba v zobozdravstveno ambulanto, temveč vas obišče kar na domu! Izkazalo se je, da je to izredno dobrodošla storitev, predvsem za gibalno ovirane in ljudi, priklenjene na postelje, pa tudi za tiste, ki so protezo izgubili in še niso upravičeni do nove, brezplačne.
Ljubezen s polenom: Kako kaznovati mučitelje lastnih otrok?
Samo še ena zgodba iz črne kronike. Zgodba, kakršnih je preveč. Zgodba o zamujenih priložnostih, ki je predolgo čakala na epilog – leta 2014 so na ljubljansko pediatrično kliniko pripeljali še ne štiriletnega novomeškega fantka, ki je medicinski sestri v rešilcu povedal, da ga je oče udaril s polenom po glavi. To je pojasnilo njegovo počeno lobanjsko dno. Pozneje so zdravniki na njegovem telesu našli še kup starih nezdravljenih poškodb, zaraščene zlome in ožganine, najverjetneje posledice ugašanja cigaret na njegovi koži. Opekline na dlaneh naj bi bile posledica pritiskanja dlani ob vročo peč. Starša sta bila spoznana za kriva, se pritožila, tožilstvo (ki je zahtevalo deset let in pol za očeta ter tri leta in pol za mamo) tudi, zdaj pa je višje sodišče potrdilo prvotno sodbo – oče gre v zapor za šest let in sedmega pol, mama za leto in pol. Premalo! je zarjulo ljudstvo.
Janina preobrazba: Mladenka s čudežnimi rokami
»Glede na to, da se pri svojem delu vsak dan vsak srečujem s sladkimi izzivi, kako še dodatno poudariti lepoto žensk, sem se z radovednostjo prepustila izjemnim strokovnjakom Janine preobrazbe. Tako sem si v vsakdanjem vrvežu vzela dan zase in se malce pocrkljala. Res ste dobro opravili svoje delo,« je bila zadovoljna 33-letna Anja Petkovnik iz Velenja.
Nimajo vojske, ne zaklepajo vrat in pišejo kriminalke
Ne maram mraza, zato nisem bila čisto nič navdušena nad moževim predlogom za naše prvo postkovidno potovanje – na Islandijo. Poleg tega se veliko raje kot v naravi izgubljam po mestnih ulicah. A če ne bi šli, bi bila to velika napaka. Islandija je namreč izredno zanimiva in predvsem zelo nenavadna dežela. Lepa, a ne kičasta kot večina turističnih destinacij. Lepa v tistem najbolj surovem smislu. Tu ni olepšav, saj je vse, kar vidiš, v resnici nevarno. In šele tu spoznaš, kako neizprosna je narava in kako neustrašen moraš biti, da tu (pre)živiš.
Bogastvo so ljudje
Ljudje, ki dolgo živijo, se zdravo prehranjujejo, naravno veliko gibljejo, živijo svoj namen in so povezani z družino, v partnerstvu ali skupnosti, je ugotovil ameriški avtor Dan Buettner, ki je več kot dvajset let po svetu raziskoval tako imenovane modre cone, območja, kjer ljudje živijo mnogo dlje od povprečja. Na podlagi svojih ugotovitev pomaga ameriškim mestom izboljšati kakovost življenja in skupaj ustvarjajo ameriške modre cone. Projekti so se izkazali za zelo uspešne, zato ga je v eni od njegovih dokumentarnih serij Živeti do 100: Skrivnosti modrih con (Live to 100: Secrets Of The Blue Zones), ki jo lahko spremljamo na Netflixu, zanimalo, kako to deluje za vso državo. Pot ga je tako pripeljala v Singapur, mestno državico z najdaljšo pričakovano življenjsko dobo. Kako jim je to uspelo?
Leto vremenskih rekordov: Nas čaka najbolj mokra jesen vseh časov?
Jesen bo topla, zima pride po novem letu ...
V Hudi luknji straši: Štoparka, ki izginja
Ne bi se dalo reči, da je plašna ženska, pravzaprav je pretežno neustrašna, toda kadar se z avtom znajde na predelu ceste med Velenjem in Mislinjo, v soteski, ki ji pravijo Huda luknja, »pohodim plin, čeprav je zelo ovinkasto«, prizna. K njej še nikoli ni prisedel duh štoparke, ki mu pravijo »bela ženska«, ampak nikoli ne veš …
Številni tujci ne znajo niti besede slovensko
Vlada meni, da bo znižanje predpisanih jezikovnih standardov slovenščine za družine priseljencev na najnižjo možno raven pospešilo njihovo vključevanje v lokalno okolje. V lokalnem okolju, kjer se uradniki, šolniki in zdravniki vsakodnevno ukvarjajo z ljudmi, ki ne znajo niti besede po slovensko, se ob tem držijo za glavo. In ne, ne gre za rasizem, temveč zgolj za iskanje najširšega možnega kompromisa med lokalnim načinom življenja in stvarnostjo globalizacije.
Ester in David Zupančič: V najtežjih trenutkih je bila žena moj rešilni čoln
Poskrbi zase, a ne pozabi na druge!
Janina preobrazba: Mate Gabor ji je rešil življenje
»Ko sem se podala na novo karierno pot, mi je bilo zanimivo na svoji poti spreminjanja opaziti, da si želim tudi novega videza. Zato sem se odločila za preobrazbo,« je veselo povedala Doris Polak Kruder, ki prihaja iz okolice Prebolda. Domov je odšla navdušena in polna nepozabnih vtisov.
Pozabite težke vreče s peskom!
Doslej smo imeli po Sloveniji največkrat poplave v jesenskem obdobju. Avgustovske pa so nas opomnile, da smo marsikje, še zlasti ob večjih hudourniških rekah, večinoma premalo pripravljeni na to nevarnost. Vdor vode v stanovanje je pač bolje in ceneje preprečiti kot odpravljati škodo! Kakšne protipoplavne zaščite in pregrade obstajajo ter kako se jih uporablja, da čim bolj zaščitimo svoj dom?
Ne podcenjujmo pasjih napadov!
Pasji napad, ki se je zgodil prejšnjo nedeljo v Dragomeru, ni bil usoden za nikogar razen za nekaj kokoši in zajcev. Je pa Dušanu Suhadolniku, lastniku živali, povzročil veliko žalosti in razburjenja, stanovalci mirnega naselja pa so se začeli spraševati, ali so na sprehodih še varni, predvsem pa, ali so varni njihovi otroci. Zato si želijo, da se najde lastnika podivjanih psov.
Otroke (na)uči, ko šola odpove
Ustvarili so prvega slovenskega inštruktorja matematike, ki temelji na umetni inteligenci.
Posebna ponudba pasjih salonov: klasična glasba in aromaterapija
Eno pasjo blatno kopel, prosim!
Resničnostni šov na papirju: Bogateti ali znoreti s slovensko knjigo
V Sloveniji leta 2023 si je skorajda povsem nemogoče služiti kruh s pisanjem »resne literature«
Slovenska fatamorgana: Razgaljanje najslavnejše Slovenke Melanie Trump
V dokumentarcu o Melanii Trump je vse, samo Melania ne.
Ko drugo odpove, pomaga hipnoza
V središču Ljubljane ima sedež Društvo za medicinsko hipnozo Slovenije, kjer usposabljajo tiste, ki imajo medicinsko ali psihološko izobrazbo. Tam smo se srečali z 91-letnim zdravnikom in psihologom prof. dr. Marjanom Pajntarjem, pionirjem medicinske hipnoze pri nas, njegovo hčerjo, psihologinjo Boni Pajntar Plut, in njenim nečakom ter profesorjevim vnukom, psihologom Žanom Zeličem. Tudi onadva se ukvarjata z medicinsko hipnozo. Tri generacije, združene v pomoči drugim.
Duh na dopustu: Grad Viltuš, kjer straši nekaj drugega
Čudna zgodba je to. Smo iskali slovenske kraje, kjer domnevno straši, pa se nam je oko ustavilo na štajerskem gradiču Viltuš, kjer naj bi, tako so trdili spletni zapisi, strašilo. Juhu, duhovi v skrajno fotogeničnem gradu, gremo pogledat! Ne morem reči, da jih nismo srečali. Le da niso bili taki, kot smo pričakovalii. Še malo ne.