Zgodbe

Kapital proti ljudem: Pohorski punt za zeleno pravdo

Vasja Jager
15. 11. 2023, 04.00
Deli članek:

Po kmetih, stroki in okoljevarstvenikih so sedaj državo k zaustavitvi projekta vetrnih elektrarn, ki bi nepopravljivo spremenile pohorska pobočja, družno pozvale še tamkajšnje občine.

Shutterstock
Nasprotovanje pohorskim vetrnicam se še vedno krepi.

V Jani smo že obširno pisali o spopadu med investitorji in prebivalci območij, na katerih naj bi zgradili velika polja elektrarn na veter. Zaskrbljeni Štajerci, združeni v civilno iniciativo, že od začetka opozarjajo na številne posledice, ki bi jih projekt pustil v naravi, toda namesto da bi jim prisluhnila, je vlada s spremembo zakonodaje investitorjem še olajšala delo. Na Pohorju in v okolici zaradi tega vre nezadovoljstvo, ki je te dni prekipelo z javnim pozivom štirih občin vladajoči politiki in konzorciju vlagateljev, naj v prid ljudi vendarle odstopijo od načrtovanih posegov. Ker pa se na dobro voljo kapitala in politike ne gre zanašati, je že v pripravi ustavna pobuda v zvezi s spornimi predpisi – pohorski puntarji za zeleno pravdo se ne mislijo predati.

»Da bi gradnja vetrnih elektrarn povzročila hudo škodo naravi, ni naša izmišljotina, temveč dejstvo, ki ga je nedvoumno potrdila stroka,« pravi tiskovni predstavnik Civilne iniciative za Pohorje brez vetrnih elektrarn Drago Mahorko. Ključni državni instituciji na tem področju, Zavod za naravo in Zavod za gozdove, sta namreč v svojih mnenjih sesekljali poročilo o okoljskih vplivih, ki ga je pripravil konzorcij investitorjev pod vodstvom podjetja Energija na veter. Ti so v dokumentu zatrjevali, da bodo vplivi na celoten ekosistem, na vegetacijo,  populacije zveri, ptic in netopirjev ter vodne vire zanemarljivi, toda na pobudo obeh zavodov je ministrstvo za okolje Energiji na veter in partnerjem naložilo, naj pripravijo novo in po možnosti malo bolj dodelano analizo.

Kajti nekako je težko verjeti, da postavljanje 56 do 200 metrov visokih struktur, vlivanje ogromnih količin betona in izsekavanje dreves na gozdu ne bi pustili večjih posledic. Po izračunih okoljevarstvenikov bi za potrebe projekta na Pohorju morali izkrčiti za kar 33 hektarov površin, kar bi močno poškodovalo obsežne gozdove, ki predstavljajo zelena pljuča območja z okoli 300.000 prebivalci, obenem bi krčenje dreves spodbudilo erozijo tal. »Gradnja vetrnih elektrarn in z njimi povezanih objektov na Pohorju lahko na določenih lokacijah povzroči uničenje varovanih ogroženih travišč in barij, delovanje vetrnih elektrarn na Pohorju pa ima lahko bistven negativen vpliv predvsem na nekatere vrste ogroženih ptic, zlasti gozdnih kur in planinskega orla ter netopirjev,« opozarja Andrej Grmovšek, namestnik vodje mariborske enote Zavoda za varstvo narave.

Kaj bo z vodo, s turisti, z drevesi? 

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 46,  14. november, 2023.

revija Jana
Izšla je nova številka revije Jana. Prijazno vabljeni k branju!