Onkološka bolnica št. 6196: Generalno čiščenje pralnega stroja

Trikrat sva se srečala z dr. Velikonjo. Vsakič mi je zapel isti refren: »Mlada rit, mlada rit …,« in jaz sem se temu smejala. Ne bom šla v podrobnosti, verjamem, da vas ne zanimajo, samo to lahko rečem, da je odlično opravil svoje delo.

Janin uvodnik: Krave, rogate in svete

Dva hleva sem res zelo dobro poznala – pri enih in drugih starih starših. Kakšne posebne razlike ni bilo, le da je bil eden večji od drugega. Krave so se ali pasle ali pa so iz jasli otepale sveže nakošeno travo oziroma seno. So bile usrane? Večinoma da.

Nevrotična gospodinja: Ko ga naženeš …

V neki čakalnici, saj veste, da je bila ambulanta, kaj pa drugega, sem se na smrt dolgočasila. Brskala sem po telefonu, ampak tudi tozadevnih zanimivosti zmanjka. Znova sem si ogledala vseh 7273 shranjenih fotografij, je pa ekran premajhen, da bi se šla kakšne igrice, zato sem globoko zazehala in se ozrla naokoli, ali je kdo pripravljen na pogovor. Ni nujno, da ravno o zavoženem zdravstvu, celo kuharski recepti bi prišli prav, samo da mine čas. A ni nihče kazal navdušenja za klepet z menoj, ker so vsi strmeli v telefone. Fak.

Ni mi vseeno: Guru

Življenje postaja vedno bolj zapleteno, stiske vedno večje. Gre za stanja, ki jim niti imena ne vemo. Strah, tesnobnost, negotovost, anksioznost … Česa boljšega si prodajalci megle, kot jim pravim, res ne bi mogli želeti.

Navaden dan nenavadne mame: Preizkušnje

Tudi midva končujeva z letošnjimi krompirjevimi počitnicami. Prav velikega krompirja nisva imela z njimi, no, mislim, da se lahko temu mnenju pridružijo mnogi. Saj vem, veliko je reči, ki jih lahko krivimo za slabo letino. Seveda pa tu mislim na krompir v prenesenem pomenu. Čeprav tudi tisti krompir z njiv letos ni bil ravno za v zgodovinske knjige.

Ob robu: Pogovoriti se moramo o gentrifikciji

Pa jo imamo, besedo meseca: gentrifikacija. Vsepovsod je, še posebej strastno si jo ljudje lučajo v glavo, kadar se pogovarjajo – ne, popravimo tole na »prepirajo« – o Ljubljani. Nedavno so odprli tudi razstavo z naslovom V Ljubljani se moramo resno pogovoriti o gentrifikaciji.

Onkološka bolnica št. 6196: Mlada rit

Nisem preskusila vseh nemedicinskih terapij, namenjenih zdravljenju raka. Pravilneje rečeno, nisem še. Ogromno jih je in nikamor se mi ne mudi. Moram priznati, da me močno privlači to raziskovanje neznanega, nekatere teorije o delovanju našega telesa so privlečene za lase, drugih ne razumem dobro, ker so preveč zakomplicirane in imam premalo znanja, tretje so pa morda celo preveč preproste in jih zato ne jemljem prav resno.

Janin uvodnik: Kdo razume pekel v Sveti deželi?

Prejšnji četrtek zjutraj so bila vrata Judovskega kulturnega centra v Ljubljani porisana z zelo nedvoumnim sporočilom – zgoraj je bila nacistična svastika, v sredini velik enačaj in spodaj Davidova zvezda. Razburjenje je bilo veliko, tudi tuji diplomati so se čudili, češ kako so lahko tako umirjeni ljudje v tako lepo deželi naredili nekaj tako prostaškega.

Nevrotična gospodinja: Pucaž

Pred dnevi me je zagrabilo nekaj, kar moj cenjeni soprog imenuje pucaž.

Ni mi vseeno: Vojna

V svetu trenutno divja okoli 20 vojn. Ali pa morda 50? Podatki so različni. Eno so spopadi, drugo pa vojne. A smrt je smrt. Orožje pobija zelo učinkovito.

Navaden dan nenavadne mame: Razumeti

Zjutraj in dopoldne se je narava tudi tukaj razbesnela.

Onkološka bolnica št. 6196: Olje, ki zdravi vse razen smrti

Mnogi so mi zaupno prišepnili, naj za boj proti rakavim celicam in podporo imunskemu sistemu jemljem izvleček iz mareličnih jedrc, znan tudi kot laetril in vitamin B-17, ki naj bi nas po nekem verovanju očuval pred napadom kancerogenih celic.

Prostovoljno pred poroto: Ujela me je pri kraji

Mojca je na sejmu v žep pospravila izdelek, ki ga je želela kupiti, a ga ni, ker jo je prodajalka ignorirala. Za povrh je njeno dejanje videla še hčerka, ki se sedaj sprašuje, kaj se vendarle dogaja z njeno mamo. Mojca je sedaj v veliki stiski: 'Kaj lahko sploh naredim?'

Ob robu: Kako improviziraš skupinsko posilstvo

Že takoj na začetku pošteno priznam – nisem pravnica. Evo, zdaj veste. Sem pa človek, ki logično razmišlja, in me pravne akrobacije, o katerih včasih poročajo v črni kroniki, zmedejo – na primer nedavni Nenavadni primer improviziranega posilstva, o katerem so prejšnjo sredo poročali časopisi. Takrat je namreč prišlo na dan, da je višje sodišče razveljavilo sodbo zaradi posilstva lanskega marca.

Janin uvodnik: Vam ledeni kri?

Meni je, najprej je ledenela, potem pa pošteno zavrela, ko sem prebrala dopis ministrstva za delo, družino in socialne zadeve vsem CSD v državi. Najbrž ta hip zelo boli glava številne socialne delavce, ki se ukvarjajo z otroki razdrtih partnerskih zvez in so slepo sledili doktrini, da je treba na vsak način ohranjati stike otrok z obema roditeljema – tudi če je kateri nasilen, brezbrižen ali celo v zaporu.

Nevrotična gospodinja: Neizživeti arhitekt

Ko začne cenjeni soprog skrivaj telefonirati okrog vogalov, se mi krvni tlak dvigne do nevarnih višin.

Ni mi vseeno: Eden blebeta, drugi gara

Pravice!? Vsi razpredamo o njih. Tudi tisti, ki dvomimo, da je vse, kar si nekdo zamisli, res pravica. Da je nikoli ni preveč. Za nas »metuzaleme«, ki s težavo razumemo, da pravice nimajo nič z dolžnostmi, je to hudo spolzek teren. Priznam.

Navaden dan nenavadne mame: Črno-beli svet

Onkološka bolnica št. 6196: Ni čudežnih zdravil, žal

Slovensko tržišče ponuja pestro paleto alternativnih in drugih naravnih metod za zdravljenje in preprečevanje raka, a večina nima nobenih znanstvenih dokazov, da pozitivno vpliva na naše zdravstveno stanje.

Prostovoljno pred poroto: Med možem in sinom

Upokojenka Marica se je znašla med dvema ognjema. Mož bi rad, da uživa v pokoju, sinu pa se zdi samoumevno, da mu bo brezplačno pomagala v službi.

Janin uvodnik: Elegija o nakupovalnem vozičku

Če so vam naklonjeni bogovi in slovenski šolski sistem podarili dobro znanje angleščine, si oglejte posnetke zaslišanj z uradne preiskave o tem, kako se je vlada Borisa Johnsona leta 2020 spopadla s covidom.

Nevrotična gospodinja: Ne bom vegetarijanec pa amen!

Babica je bila že ves teden živčna, ker je pričakovala tri aktivistke iz seniorskega kluba, ki so od hiše do hiše pobirale podpise proti mučenju živali.

Ni mi vseeno: Eni res imajo

Podatek ni nov, vsake toliko pa na novo zakroži. Že pred časom ga je izračunal ekonomist dr. P. Damjan. Vsega en odstotek Slovencev ima v lasti kar 25 odstotkov vsega našega premoženja. Vsakršnega.

Navaden dan nenavadne mame: Kako nekaj prijaznih besed naredi človeku dan lepši

Torkov večer je. In sicer tisti torek, za katerega so še pred nekaj dnevi napovedovali, da bo dež in v hribih sneg. Tisti torek, ko sva se morala z Janekom odpraviti v mesto k zdravnici.

Od kod v Žirovnici toliko znamenitih mož?

Nekatere slovenske kraje smo obiskali, ko smo hodili v osnovno šolo, problem je le, ker – no, za nekatere je pač tisto obdobje že zelo daleč. Pa je pametno znova iti, ker se odpre svet, ki ga ne moreš izbrskati niti iz knjig niti s spleta, a je tako rekoč v naših genih. Žirovnica, na primer – eden od krajev je Vrba in vsi seveda vemo, da se je tam rodil Prešeren. Toda nedaleč proč je tudi rojstna hiša Matije Čopa, Franca Saleškega Finžgarja, Janeza Jalna in replika čebelnjaka staroste slovenskega čebelarstva Antona Janše. Žirovnica ima vsekakor največ muzejev na svetu na število prebivalcev – šteje 4.400 duš.