Zgodbe

Danski agronom svari Slovence: Nikar ne prodajte kmetijstva korporacijam!

Jure Aleksič
16. 11. 2023, 05.00
Deli članek:

Dr. Jens-Otto Andersen je danski agronom in eden od pionirjev biokristalizacije, metode za ocenjevanje življenjske moči v hrani. Tudi med slovenskimi biodinamičnimi kmetovalci velja za legendo. Pri nas se je nedavno mudil na povabilo Inštituta Ekosemena in navdušil z dvodnevnim seminarjem z naslovom Vitalnost hrane od njive do krožnika.

Andrej Kolar
Danski agronom dr. Jens-Otto Andersen

Skoraj osemdesetletni gospod je s svojo mentalno ostrino navdušil tudi nas. Ker smo o biokristalizaciji že obširneje pisali na straneh revije Pomagaj si sam, smo tokratni prispevek zastavili mnogo širše. Začeli pa smo s posebnim svarilom, ki ga je  predal slovenskim udeležencem seminarja.

Lahko svoje svarilo še enkrat strnete za naše bralce?

Najprej moram povedati, da ste mi Slovenci neznansko všeč, ker vam je uspelo v modernem svetu ohraniti tako lepo in čisto deželo. Rekel bi, da ste nekje petindvajset let za državami z razvitim industrijskim kmetijstvom. Joj, kako vam lahko »razviti« to zavidamo!

Zakaj tako pravite?

Ker so vaši problemi zelo drugačni od tistih, s katerimi se recimo spopada moja okoljsko izčrpana in zapacana Danska. Veste, industrializirano kmetijstvo lahko v nekaj desetletjih uniči veliko dreves in zradira veliko biotopov. Najbrž si mnogi Slovenci tega sploh ne znajo predstavljati, ker tega še niso videli na lastne oči. A če podležete vplivom industrijskih lobijev, se bo tudi pri vas zgodilo čisto enako, kot se je na Danskem. Verjemite, da si tega ne želite doživeti.

Svarite nas torej pred tem, da bi naše kmetijstvo prodali velikim svetovnim korporacijam.

Tako. Te korporacije bodo iz vašega okolja iztisnile vsak cent dobička, ki ga bodo lahko. Poglejte samo, kaj se v EU dogaja s zelo toksičnim glifosatom. Najprej so nam rekli: »Dajte nam samo še tri leta njegove rabe, potem ga bomo opustili.« No, zdaj hočejo izsiliti še desetletno podaljšanje.

In videti je, da jim bo uspelo.

Pa tudi če jim slučajno ne bo, bodo zelo verjetno našli nove načine, kako rabo glifosata prikriti ali zamaskirati. Tako, kot se korporacije zdaj borijo, da izdelkov, pridelanih z najnovejšimi tehnikami genetskega inženiringa, ne bi šteli pod genetsko spremenjene organizme. Kar je seveda smešno. Če se malo poglobiš v take navedbe, zelo hitro ugotoviš, kako grdo velike kmetijske korporacije lažejo. In to povsem brez sramu. Na takih primerih se jasno vidi, kako nesposobne in nezainteresirane so uradne evropske strukture za kljubovanje vplivom velikanskih kmetijskih lobijev. Pravzaprav so nadzorne institucije pod tako močnim vplivom industrijskih lobijev, da bi lahko rekli, da volkovi čuvajo ovce. Račun za vso škodo pa je skoraj vedno izstavljen javnosti oziroma navadnim ljudem.

Andrej Kolar
Danski agronom dr. Jens-Otto Andersen

Kako bi pod črto ocenili kakovost hrane, ki jo danes kupujemo v supermarketih? Zdi se, da sta aferi s poljskim mesom in srbskimi breskvami samo vrh orjaške ledene gore.

Seveda imate prav. A največja afera od vseh bi morala biti, na kakšen način je pridelana večina hrane na naših trgovinskih policah. Vsi že vejo za nevarnosti pesticidov, ki jih vsebuje konvencionalno pridelana hrana. Še mnogo večja nevarnost za človeško zdravje pa je vse, kar se je v zadnjih desetletjih stekalo v podtalnico. Pri nas na Danskem lahko recimo vrtaš na naključnem kraju in boš v podtalnici našel ostanke med 20 in 45 različnih pesticidov.

Uradne strukture nas sicer mirijo, da so koncentracije pesticidov v hrani tako nizke, da niso nevarne za zdravje.

Kar je v mnogih primerih res. Morda celo v večini primerov. Zamolčijo pa nam tako imenovani »koktejlski efekt«. Torej jasno dokazano dejstvo, da se ostanki pesticidov združijo v nekakšno toksično simfonijo. Ta pa je za človeška bitja še kako nevarna.

Posamezni ostanki pesticidov nam ne škodijo, v kombinaciji pa so zelo nevarni?

Natanko tako. Ta kombinacija nam škoduje na različne načine. Nekateri od njih so neposredni, nekateri pa posredni. Koktejl pesticidov v podtalnici med drugim vpliva na hormonsko sestavo pridelanih industrijskih rastlin. Najpogosteje tako, da v rastlinah sproži izločanje hormonov, ki so zelo podobni ženskemu estrogenu.

Zakaj je to problem?

Ker uživanje take hrane zavre razvoj pri moškem spolu. Vsaj pri podganah je bilo to že zelo jasno demonstrirano. Učinek je še posebej izrazit pri mladih podganjih samčkih.

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 46,  14. november, 2023.

revija Jana
Izšla je nova številka revije Jana. Prijazno vabljeni k branju!