Pisec najhitreje prodajane slovenske knjige v zgodovini naše države (Življenje v sivi coni) je točno leto dni po prvi dočakal rojstvo druge: Znanost mirnega življenja. Miru si z njo gotovo ne bo kupil, saj ga želijo zvleči na vse konce. Ampak ker je po 12 letih ukvarjanja s seboj, zato da bi bolje spal, postal mojster v čuječnosti, bo znal krmariti med čermi izzivov na infekcijski kliniki, zabavnimi in poučnimi objavami na svojem družbenem omrežju, kjer nagovarja krepko čez 30.000 duš, snemanjem podkasta in radostmi družinskega življenja. Na pogovor smo ga povabili skupaj z njegovo ženo Ester.
Kakšno je življenje z Davidom?
Ester: Zelo pestro! Odkar je njegova knjiga takšna uspešnica, je še več dogovarjanj glede varstva otroka … Sicer pa me on velikokrat potisne s kavča, sem namreč bolj ležeren tip človeka on pa je nenehno nemirnega duha, želi biti dejaven. Zaradi njega sem bolj družabna, greva ven ali prirediva kakšno zabavo s prijatelji.
Zagotovo ste zaradi njega spoznali kakšno knjižnico več?
Ester: Vsekakor! Letos spomladi sva šla v Pomurje, kjer je David gostoval v dveh knjižnicah. Tudi v Kranjski Gori je bilo lepo, David je nastopal, midve s hčerko pa sva brali knjige na otroškem oddelku. Presenetilo me je, da so ljudje v prvi knjigi tako pogosto poudarjali prav poglavja o čuječnosti in obvladovanju stresa. Skupaj živiva dobrih šest let, par sva dvanajst let, in pri čuječnosti in obvladovanju stresa sodelujeva, tako da zame to ni bilo nekaj novega, ljudje pa so bili nad tem navdušeni.
Sicer pa se na njegovo prepoznavnost še nisem prav navadila. Saj so ljudje prijazni, večinoma ga na cesti pozdravljajo, ne silijo vanj, me pa ti odzivi še vedno presenetijo.
David: Bil sem presenečen na nekem praznovanju v Rovinju, ko me je nekdo pogledal pri hotelskem zajtrku in dejal: »A to je implementacija mirnega življenja?« Bilo je precej zabavno.
Se tudi vi skupaj z Davidom učite čuječnosti ali ste že po naravi bolj čuječe vrste človek?
Ester: Se kar učim, da. Skupaj tudi meditirava. Po rojstvu otroka sem imela bolj težavno obdobje in takrat sem to začela. Tako sva spontano začela ob večerih skupaj meditirati– po pet, deset minut. Zdi se mi, da naju to tako poveže, kot sprosti.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 45, 7. november 2023.
