Spletni vremenski portal Severe Weather Europe z več kot milijon sledilci je vodilni portal za spremljanje ekstremnega vremena v Evropi in eden izmed petih največjih v svetu. Njegov ustanovitelj in idejni vodja je Marko Korošec, ljubiteljski meteorolog, lovec na nevihte oziroma ekstremne vremenske pojave. Vse ekstremno vreme v zadnjih letih je po njegovih besedah neposredna posledica pregrevanja Zemlje, predvsem morij in oceanov. Za letošnjo jesen napoveduje, da bo ena najbolj namočenih ali celo najbolj mokra jesen vseh časov v srednji Evropi. Vremenske prognoze, ki jih analizirajo, napovedujejo nove obilne padavine skoraj do sredine novembra! Zaradi izjemne namočenosti tal bo večja tudi nevarnost za poplave in zemeljske plazove.
Vremenski portal Severe Weather Europe so na pobudo Marka Korošca ustvarili pred desetimi leti. Ideja se mu je porodila iz želje, da bi imeli osrednji portal za nevarno ekstremno vreme v Evropi, saj takšnega portala oziroma centralnega beleženja nevarnih vremenskih razmer dotlej tod še ni bilo. »Zdaj je Severe Weather Europe postal vodilni portal za spremljanje ekstremnega vremena v Evropi in eden izmed petih največjih v svetu. Imamo namreč več milijonov ogledov,« pravi Marko Korošec. Vreme ga navdušuje in zanima: od spremljanja dogodkov, meritev do fotografiranja, analiziranja in napovedovanja ekstremnih vremenskih pojavov. Ukvarja se z lovom vseh ekstremnih pojavov, tako pri nas kot v tujini ter v Aleji tornadov v ZDA. Ob vsem tem se nauči veliko novega, to pa ga spodbuja in žene naprej v raziskovanju ter deljenju izkušenj.
»S skupnimi močmi naših partnerjev ter lokalnih ljubiteljskih meteorologov in poročevalcev o ekstremnem vremenu smo ustvarili obsežno bazo, ki zdaj skupaj s stranmi na Facebooku in Twitterju šteje že več kot milijon sledilcev in se še povečuje. Ta povezanost med nami pripomore h kakovostnemu spremljanju vseh vremenskih dogodkov po Evropi in tudi širše. Imamo namreč tudi partnerje v Združenih državah Amerike in Avstraliji.«
Pregreta Zemlja, ekstremno vreme. Vreme in podnebje v Sloveniji, Evropi in po svetu pozorno spremljajo že vrsto let. »Sam vreme spremljam že 25 let. Od nekdaj je bilo spremenljivo in dinamično. Vendar pa se v zadnjem času s segrevanjem ozračja pojavlja vse več ekstremih dogodkov, kot so rekordna vročina, rušilne poplave, močnejši orkani in tajfuni ter obilna snežna neurja z ekstremnim mrazom. Vse ekstremno vreme, ki smo mu priča v zadnjih letih, je neposredna posledica pregrevanja Zemlje, predvsem morij in oceanov. Nadpovprečno topla morja namreč proizvedejo več vlage v ozračju, ta pa je glavni vir za energijo vremenskih sistemov! To pomeni, da so, na primer, orkani na Atlantiku močnejši in bolj rušilni, na celini so cikloni s poplavami in orkanskim vetrom močnejši, pozimi prihaja do obilnejših snežnih dogodkov, v poletnih mesecih pa do čedalje ekstremnejših temperatur in vročinskih valov. To vodi v rušilna poletna neurja z debelo točo, tornadi in orkanskimi vetrovi. Vse te dogodke preko celega leta analiziramo in nato v naših spletnih vsebinah predstavimo v obliki napovedi in opozoril,« pojasnjuje Marko Korošec.
Najbolj mokra jesen vseh časov?
Priča smo letu vremenskih rekordov, tako v Evropi kot po svetu. »Letošnje leto je bilo po vremenskih dogodkih in njihovi obsežnosti eno najekstremnejših v zadnjih desetletjih. To je posledica nenavadno hitrega porasta temperature, tako kopnega kot svetovnih oceanov, ki se je prenesla na obilico energije za rušilna neurja poleti, številne poplavne dogodke po svetu, eksplozivne orkane v Atlantiku in tajfune na Pacifiku. V svetovnem merilu so bili zagotovo najodmevnejši rekordna dolgotrajna vročina v ZDA in obsežni gozdni požari v Kanadi v poletnih mesecih, ko so pogorele rekordne površine gozdov in tudi naseljenih območij. V Evropi kar ni bilo videti konca ekstremni poletni vročini od Francije, Španije do Italije, ki se je nadaljevala tudi v jesen. Obenem so bili še rekordni požari in vročina v Grčiji. Občasno so po Evropi divjala neurja s tornadi in zelo debelo točo, saj smo ob koncu julija izmerili tudi nov rekord celine, in sicer 19-centimetrsko točo v sosednji Furlaniji v Italiji. Pri nas je bila prav tako rekordna toča s premerom 14 centimetrov izmerjena v Krškem. Jesen pa je, kot posledica rekordno toplega Atlantika in Sredozemskega morja, prinesla obsežne poplave in neurja po srednji Evropi in seveda tudi pri nas. Letošnja jesen bo zagotovo ena izmed najbolj namočenih, če ne verjetno celo najbolj mokra jesen vseh časov v srednji Evropi.«
Poplavni dogodki se vrstijo. Kakšno vreme nas še čaka to jesen in zimo?
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 45, 7. november 2023.
