Zgodbe
Jelka Šarh, hči partizanskega Pohorskega kralja: Ata je družino žrtvoval za domovino!
Jelka Šarh je kot dekletce izšla iz teme in sedaj, pri 88, pripoveduje svojo zgodbo o uporu, žrtvi in nemiru, ki jo spremlja vse življenje.
Islandci poznajo odgovor: Kako mlade spraviš iz omame
Še nobena generacija doslej ni bila zadovoljna s prihajajočo mladino. Nobena, že od pamtiveka. Ampak zadnjih nekaj desetletij je nezadovoljstvo z naslednjo generacijo še hujše, mladi pa čedalje bolj nesrečni in potopljeni v svetove videoigric in umetne omame. Zdelo se je brezupno. Ampak ni. Islandci so našli rešitev! Bi jo posnemali?
Čakamo na čudež, ki ga ne bo
Nacionalni posvet o okoljski krizi: vse vemo, a zakaj se nič ne spremeni?
Kdo ustvarja priljubljen portal Ciklon.si?
Vremenski portal Ciklon.si ustvarjajo vremenski navdušenci. Med njimi je Primorec Valter Grizančič.
Otroci, prezrti žalovalci: Starši pogosto ne znajo ali ne zmorejo
Smrt bližnjega je nekaj najhujšega, kar se lahko zgodi otroku. Drugo najhujše pa je, če se mora skozi to tragedijo prebiti sam, brez prave podpore in toplega objema, v katerem lahko izlije svojo žalost. To se vse prepogosto dogaja tudi otrokom, ki sicer imajo ljubeče starše, a jim ti ne znajo ali ne zmorejo pomagati. Kako žalovati skupaj ter ob tem graditi povezanost in bližino, smo se pogovarjali z Mihom Zimškom iz društva Hospic, koordinatorjem tabora Levjesrčni, ki je namenjen prav temu – spremljati otroka skozi izgubo.
Janina preobrazba: Sanja, ki končno živi svoje sanje
»Ljudje se bojimo sprememb. Vztrajamo v utečenih stvareh, četudi nam niso všeč in niso po naši meri. Strah nas je stopiti v neznano, četudi bi to za nas pomenilo več svobode, pristnosti in življenje, kakršno smo si že dolgo želeli. Tudi sama sem potrebovala dolga leta, da sem zbrala pogum in se podala na novo pot. Vendar mi ni žal niti za hip, kajti če bi vztrajala, bi zagotovo zbolela,« pravi 39-letna Sanja Majerle iz Novega mesta, ki se je odločila tako za poslovno kot osebno preobrazbo. Za oboje je morala krepko stopiti iz cone udobja, a kot pravi, je bilo več kot vredno.
Kaj lahko naredite v bloku?
Pred jesenskimi deževji: nujen je dober načrt za samozaščito.
Sodni dnevi v Zagrebu: Predstavitev knjige Petra Čeferina in Vasje Jagra
Pretekli teden so se v hotel Esplanade v Zagrebu zgrnila mnoga znana hrvaška imena – od športnikov, politikov (kar trije hrvaški ministri), estradnikov do gospodarstvenikov. In to zaradi knjige slovenskih avtorjev! Ne katerihkoli, seveda. Peter Čeferin, eno največjih odvetniških imen, je za slovensko bralstvo skupaj z našim cenjenim kolegom Vasjo Jagrom že 2019. izdal napet roman Sodni dnevi, ob katerem si bodo odslej lahko nohte grizli tudi Hrvati.
Bolezen Bruca Willisa skozi oči njegove hčere
Moj oče nikoli ne bo govoril na moji poroki.
Kako pa da Železnikov ni zalilo?
S pravočasnim ukrepanjem so preprečili katastrofo...
Legenda spet v akciji: s Francijem Kekom smo pokušali novo pivo
Petek popoldne, šihta je konec, pasal bi pir, si je mislil Franci Kek, mojster skrite kamere, in se s snemalcem podal do žalske fontane piv. Na terenu smo se mu pridružili še mi in opazovali, kako skuša mimoidoče prepričati, da pijejo najnovejše, prvovrstno pivo iz gensko spremenjenega hmelja. V resnici jim je iz zadnjega sodčka tekla navadna voda.
Stoletna vojna za Sveto deželo: Razumeti sovraštvo med Izraelom in Palestino
Kako se je rodil sodobni Izrael, kako je Palestina izginila, še preden je zaživela, in kako se sedaj v ognju in krvi končuje zadnjih sto let večtisočletne mržnje ...
Doc. dr. Mojca Plesničar o kaznovanju posiljevalcev
Dosegli smo, da se je spremenila definicija posilstva v Kazenskem zakoniku – ampak ali to tudi pomeni, da bodo zdaj posiljevalci dobivali višje zaporne kazni? Nova študija – ki sicer analizira primere obsojenih posiljevalcev še pred spremembo KZ – ugotavlja, da so sodniki s storilci posilstev zelo blagi, čeprav imajo na voljo precej višje kazni.
Grda, nezaceljena rana: Stožice, pokopališče umrlih upov
Saj poznate tisto staro slovensko ljudsko žalostinko, kje so tiste Stožice, k'nikol niso b'le, zdaj pa rastejo ruševine in visoke trave? Tam bi pravzaprav morale rasti trgovine, pa se je nekje zataknilo … in je že okrogel ducat let zataknjeno.
V resnici sploh ne gre za življenje: Skriti ameriški donatorji slovenskih nasprotnikov splava
Gibanje za prepoved splava v Sloveniji ima tesne vezi z močnimi organizacijami iz ZDA, ki podpirajo tovrstne pobude po vsej Evropi. Njihov cilj je vrniti zahodno civilizacijo v predmoderno družbo, utemeljeno na bibličnem pravu.
Iščemo Slovenko leta!
Leto gre počasi h koncu in spet smo se začeli ozirati po ženskah, ki so nas navdušile s svojimi dejanji, pogumom, načelnostjo, dobroto. S tem, kar delajo, in s tem, kar so. In pri tem, kot vsako leto, potrebujemo vašo pomoč. Da ne bi kakšne izredne ženske prezrli, vas prosimo, da nas opozorite nanjo.
Janina prepobrazba: Hvala, ker ste me tako krasno pocrkljali!
»Od malega me je zanimalo veliko stvari, najbolj pa so me navduševale živali, še posebej konji. Od osmega leta naprej sem vse dneve in proste trenutke preživela med temi plemenitimi živalmi. Večino časa sem preživela na konjskem hrbtu in domov hodila samo spat,« je v smehu pripovedovala 32-letna Sarah Bobnar iz Lahovč pri Cerkljah na Gorenjskem, mlada mamica, ki se je to poletje po drugi porodniški podala novim službenim izzivom naproti. Ostaja pa tesno povezana z živalmi, saj vsak dan poskrbi za kar tristo kokoši. »Na preobrazbo sem se prijavila, da znova najdem malo samozavesti,« je pojasnila.
Lanene ženske iz Idrijskega Loga: Lan je lan, z njim je delo leto in dan
Vse modro je bilo tam okrog Idrijskega Loga, sinje modro, julija, ko cveti lan. Pa vsaka hiša je imela svojo laneno jamo … nekoč. Potem je lan izginil. In še bolj potem se je vrnil. Danes so polja poleti spet modra.
Kot je nekdaj kuhala babica: Zen domačega golaža
Sodobna kulinarika je kakor sodobna Slovenija – razdeljena na dve med seboj sprti skrajnosti. Na eni strani je fetišiziranje hrane in zaračunavanje cele povprečne mesečne plače za pol grižljaja na koloidnem zlatu dušenih slonjih roženic, na drugem polu je tekoči trak, s katerega v razprta žrela derejo ceneni plastični mckakci s toliko umetnih dodatkov, da bi lahko poganjali reaktor krške nuklearke.
Hrana, ki nahrani telo in duha
Starejša sem, bolj se zavedam, kako pomembna je zdrava prehrana. Ko sva z možem pred leti vzela v najem občinski vrtiček, sva se odločila, da če se že podajava v pridelavo hrane, mora biti ta najvišjega ranga. Med iskanjem naravi prijazne pridelave naju je pot pripeljala do biodinamike. Zelenjava in sadje, ki se ju ni dotaknila niti kapljica kemije, je odličnega okusa, tudi zdravje nama dobro služi.
S čim se bomo torej smeli greti?
V Sloveniji bomo morali znižati preveliko porabo energentov – tako zaradi stroškov kot zaradi okolja, pravi Matjaž Valenčič, energetski strokovnjak. Spraševali smo ga namreč, kakšne spremembe prinaša gospodinjstvom novi predlog Zakona o energetski politiki (ZEP). Plin je, denimo, pristal na črnem seznamu, vsi pa ne moremo imeti sončnih elektrarn ... Kaj nas torej čaka?
Z roba modne brvi: Ljubljanski teden mode
Na Ljubljanskem tednu mode je pokalo od ustvarjalnosti. Mi smo obiskali zgolj en dan v nizu štirih in se čudili, koliko raznovrstnosti je ponudila modna revija devetih slovenskih oblikovalcev in ene komercialne modne znamke.
Stiske mladih: Z mularijo ni vse v redu
Medtem ko se je nekdaj pelo, da »lepo je v naši domovini biti mlad«, ima vse več današnjih mladostnikov vse manj razlogov za tovrstno brezskrbno prepevanje. Drobeča pričakovanja staršev in družbe, neživljenjski šolski sistem, mizerna samopodoba in medvrstniško nasilje marsikateremu najstniku zlovešče šepečejo: »Težko je v naši domovini biti mlad.«
Najbolj demokratična terasa v mestu
Center Rog, nekdanja tovarna koles (in pisalnih strojev, sem pravkar izvedela), nekdanji skvot, je postal javni zavod, ki zdaj s postopnimi koraki odpira svoja vrata – začelo se je z nedavnim tednom mode, uradna otvoritev bo 26. oktobra, potem so si pa do konca leta izgovorili še »otvoritveno obdobje«. Če se bo uresničila vizija snovalcev vsebin, če bo Rog res postal tak, kot so si ga zamislili, če bo to kraj, odprt vsem, kjer bo dobrodošel čisto vsak, tudi čebele, potem bo to najtoplejši in najprijaznejši kotiček v mestu. Čeprav težko rečeš »kotiček« nečemu, kar ima skupaj 8.500 kvadratnih metrov površin.
Na kavču z Joker out: o velikih spremembah v njihovih življenjih
To še odšpilamo in gremo – na odklop