V letošnjih neurjih se je ponovno izkazalo, da niti marsikatera večstanovanjska stavba ni pripravljena na ekstremne vremenske dogodke. Pomembni so dober načrt za zaščito, ureditev kanalizacijskih jaškov, nakup protipoplavnih barier, sistema črpalk za črpanje poplavne vode in agregata, če izpade elektrika. Viharnim vetrovom pa bo kljubovala le dobra streha.
»Največje presenečenje zame letos je bilo, da so bile ponovno poplavljene že enkrat prizadete stavbe. Poleg tega je v eni od kompleksnejših stavb v Ljubljani kljub dovolj časa in možnosti za preprečevanje vdora poplavne ali meteorne vode med zadnjim neurjem ponovno zalilo kletne etaže,« pove Gorazd Makarovič, vodja ekipe podjetja MAG DOM, upravljanje objektov, d. o. o., operativni upravnik večstanovanjskih in poslovnih stavb. »Bi pa glede na letošnje dogajanje rad poudaril, da je vloga upravnika praviloma omejena na strokovno, 'tehnično' pomoč lastnikom pri upravljanju in vzdrževanju njihove stavbe. Upravnik ima možnost, vendar ne obveznost, da lastnikom predstavi predlog ali načrt za zaščito stavbe pred možnimi vdori meteornih ali poplavnih vod. Če lastniki načrta ne sprejmejo, so sami odgovorni za morebitno škodo, ki bi jo lahko preprečili. Torej edino lastniki lahko poskrbijo za različne vrste zaščit svoje stavbe, upravniki smo bolj ali manj le tisti, ki lahko svetujemo in poskrbimo za realizacijo sprejetih ukrepov.«
Kaj je mogoče storiti? Marsikaj!
Kaj je torej sam kot upravnik svetoval lastnikom v večstanovanjskih stavbah? »V stavbah na poplavnih območjih ali v neposredni bližini smo, kjer so lastniki pokazali zanimanje, izvedli ali obnovili črpališča za meteorne vode. Organizirali smo tudi nakup agregatov za proizvodnjo električne energije, prenosnih gasilskih črpalk in dovolj gasilskih cevi za odvajanje načrpane vode. Na nekaterih lokacijah smo tudi vgradili dodatne ali samostojne močne črpalke v najnižjih delih stavb, kamor so poplavne ali meteorne vode že pronicale – bodisi med žledom leta 2014 ali pozneje.«
Pri samozaščitnih ukrepih mora sodelovati večina lastnikov glede na njihove lastniške deleže v stavbi (zaradi predpisanih višin soglasij). »Vsaka stavba, naselje ali soseska ima svoje posebnosti, zato najstrokovnejši nasvet lahko podajo najbolj usposobljeni. Prvi korak je torej pomoč strokovnjakov za zaščito pred poplavnimi vodami. Ukrepi za zaščito premoženja, ki jih lastniki lahko sprejmejo tudi tam, kjer nimajo upravnika, poleg rednega vzdrževanja odtokov v stavbi in vodotokov v bližini, za kar naj bi skrbela 'država' ali lokalna skupnost, so dokaj preprosti. Najprej so to najcenejše protipoplavne bariere, protipoplavne vreče boljše kakovosti, ki morajo biti skladiščene v bližini in redno vzdrževane. Drugi ukrep je izgradnja črpališča oziroma dovolj močnega sistema črpalk, ki bodo poskrbele, da se bo poplavna voda iz stavbe sproti črpala za zaščitne bariere, ki varujejo stavbo. Pri tem ne gre pozabiti na nakup agregata za proizvodnjo električne energije, ki bo skrbel za napajanje črpalk v primeru izpada električne energije. Skoraj nujno je izvesti še en ukrep – dodelavo kanalizacijskih jaškov, ki so običajno v kleti stavbe, tako da se jih ne le dobro zatesni, temveč jih je mogoče na hitro dovolj močno pritrditi v tla, da jih talna voda ali voda, ki ob poplavah prodre v sistem javne ali lokalne kanalizacije, ne dvigne. Tako vsebina ne izbruhne v klet stavbe še po tej poti.«
Da se streha ne spremeni v frizbi.
»Veliko pozornosti je treba nameniti okolici stavbe. Poleg izdelave drenaže, rednega čiščenja okoliških melioracijskih in drugih jarkov je na plazovitih območjih dobro imeti na zalogi tudi folijo za prekrivanje razmočenih tal. Treba je vedeti, kakšna je geološka sestava tal in tudi to, da se lahko s pomočjo strokovnega svetovanja pridobi smernice za utrditev ali celo morebitno izgradnjo protipoplavnega nasipa ali protipoplavnega sistema barier okoli stavb vsaj tam, kjer je kaj takšnega mogoče in dovoljeno s predpisi. Vgradne protipoplavne bariere imajo podobno vlogo kot protipoplavne vreče, le da so v nekaterih primerih uporabnejše. Lahko so premične ali pa se vgradijo za stalno.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 42, 17. oktober, 2023.
