Glasba

Delovni možje od tam spodaj

D.K.
1. 7. 2024, 22.32
Posodobljeno: 1. 7. 2024, 22.33
Deli članek:

Men at Work je bila avstralska rock skupina, ki je zaslovela čez noč kot meteor, potem pa so člani eden za drugim skočili z vlaka.

Columbia
Men at Work v začetku osemdesetih let - zadaj Speiser, Hay in Rees, spredaj Strykert in Ham.

Njihove najbolj znane pesmi so Down Under, Who Can It Be Now, Be Good Johnny, Overkill in It's a Mistake. Bili so tudi prva avstralska skupina, ki imela hkrati album in skladbo na prvem mestu ameriških Billboard lestvic, enako pa jim je uspelo tudi v Angliji, Avstraliji in na Novi Zelandiji. 1983 jim je pripadel tudi Grammy za najboljše novince, skupaj pa so po svetu prodali več kot 30 milijonov albumov.

Tam spodaj

Skupina je nastala v Melbournu junija 1979. Colin Hay, ki se je desetletje prej preselil s Škotske v Avstralijo, je bil pevec in kitarist, Ron Strykert je igral bas, Jerry Speiser pa bobne. Trio se je takoj nato razširil še za dva člana – Greg Ham je prevzel pihala in klaviature, potem pa je John Rees poprijel za bas in Strykert je po tem igral drugo kitaro. Še pred tem sta Hay in Strykert nastopala kot akustični duo. Hay je kar nekaj časa vabil Grega Hama, da bi se pridružil skupini, pa je ta okleval, ker je končeval diplomo na glasbeni akademiji. Svetlolasi možakar s flavto in saksofonom je potem končno pristal oktobra 1979. Ime skupine, Možje na delu si je izmislil Colin Hay na nekem koncertu v hotelu v Richmondu in ga napisal na tablo pred vhodom. Kmalu so pridobili sloves rock skupine, ki nastopa po pubih.

Columbia
Prvenec Men at Work iz oktobra 1981.

Prve pesmi

Leta 1980 so fantje izdali debitantski singl z naslovom Keypunch Operator, na drugi strani plošče pa je bila Down Under. Obe pesmi sta napisala Hay in Strykert, ploščo so izdali v lastni režiji in z lastnim denarjem pod imenom njihove neodvisne založbe M.A.W. Avstralski muzikolog Ian McFarlane je o A strani zapisal da gre za hitro country navdahnjeno rock pesem s čistim zvokom in domiselnim ritmom. Čeprav se pesem ni prebila med prvih 100 na glavni avstralski radijski oddaji, je konec leta skupina že imela prepoznavno ime in je postala dobro plačana in iskana za koncerte, a še vedno brez pogodbe z založbo.

Nič novega in tovor

V začetku leta 1981 se je spremenilo tudi to – Men At Work so podpisali z založbo CBS Records, avstralsko vejo istoimenske mednarodne založbe (kasneje Sony). Prvi singl, ki so ga posneli v novem obdobju, je bil Who Can It Be Now, izdan junija 1981 in je presenetljivo dosegel 2. mesto na lestvici in tam vztrajal 24 tednov. Pesem je produciral ameriški producent Peter McIan, ki je podpisan tudi pod njihov prvi album, Business as Usual.

McIan je sodeloval prav pri vseh aranžmajih na prvem albumu. Naslednji singl je bila na novo predelana in bolj pop usmerjena različica Down Under. Luč sveta je ugledala oktobra tega leta in se novembra že povzpela na prvo mesto lestvic, kjer je ostala šest tednov. Oktobra je izšel tudi prvi album Business As Usual in na Avstralski Kent Music Report lestvici albumov prišel takoj na prvo mesto, kjer je vztrajal devet tednov. Novinar Canberra Times, Garry Raffaele, je zapisal: »Celoten album ostaja na visoki ravno, je sunkovit in oster. V tej glasbi se skriva kar nekaj delikatnosti in tega ni mogoče reči več kot za nekaj skupin. Flavta in oboa Grega Hama to le še pomakne naprej.«

ColinHay
Colin Hay še vedno veliko nastopa, tako solo kot z Men at Work in Ringo Starr zasedbo - star je 71 let.

Poceni in učinkovito

Raffaele je še poudaril, da je ena od lepot albuma njegova ekonomičnost. Ni zvočno razkošen in zapravljiv, je pa čist in brez krame. »Pesmi stojijo same zase z zelo malo olepševanja in imajo svetlo, melodično in spevno kakovost.«

Do februarja 1982 sta tako Down Under kot album dosegla prvo mesto na novozelandskih lestvicah, to je bil prvi avstralski album, ki je tam prišel na prvo mesto. Kljub uspehu v domovini in dejstvu, da je bil producent Američan, je matična založba v ZDA dvakrat zavrnila izdajo albuma. Na vztrajanje menedžerja in producenta je bil album vendarle izdan v ZDA in Angliji aprila 1982, šest mesecev pozneje kot v Avstraliji. Naslednji singl, Be Good Joohny je doživel premiero aprila 1982 in v Avstraliji dosegel 8. mesto, na Novi Zelandiji pa tretje.

Columbia
Večina spotov za največje hite je pravzaprav zelo smešnih, tudi Down Under.

Svetovna slava

Men At Work so k severno ameriški publiki najprej prodrli s Who Can It Be Now, pretežno v Kanadi, kjer je pesem marsikje prišla med prvih 10. Avgusta je skupina odšla na turnejo po Kanadi in ZDA ter promovirala svoj album, nastopali so kot predskupina Fleetwood Mac. Do avgusta tega leta so bili že redno predvajani na ameriških radijih in oktobra 1982 je Who Can It Be Now prišla na prvo mesto Billboarda, novembra pa je album Business As Usual začel svoj 15-tedenski pohod na vrhu Billboard 200 lestvice albumov.

Ko je bila Who Can It Be Now še vedno med prvih 10, so izdali tudi singl Down Under. Začel je na 79. mestu in 10 tednov pozneje prispel na vrh. Januarja 1983 so Men at Work imeli top album in singl na ameriški in angleški lestvici, sploh prvič za avstralske glasbenike. Be Good Johnny je bil sprejet manj navdušeno, še največ so ga predvajali v Kanadi.

Profimedia
Fantje so se znali šaliti na svoj račun, bili so nekaj svežega na avstralski sceni.

Pesem Down Under je postala globalno prepoznavna septembra 1983, ko jo je za svojo vzela posadke Australia II na izborni regati za America's Cup. Aprila 1983 je izšel tudi drugi album, Cargo, ki je prav tako dva tedna kraljeval na vrhu avstralskih lestvic, na Novi Zelandij pa je dosegel 2. mesto. Album je bil končan že sredi 1982, prav tako pod produkcijsko taktirko Petra McIana, a so ga zadržali zaradi uspešnosti prvega na mednarodnem trgu. Cargo je na Billboardu prišel na 2. mesto in 8. v Angliji, na njem sta dva singla Overkill in Dr Heckyll & Mr. Jive odprla promocijo albuma, potem pa je sledil še tretji, It's a Mistake, ki je v ZDA prišel na 6. mesto. Skupina je novi album pospremila z obsežno turnejo.

Dve srci in adijo

Leta 1984 je v skupini prvič konkretno počilo. Dolgotrajne napetosti med Hayem in bobnarjem Speiserjem so privedle do tega, da sta tako Speiser kot basist Rees dobila odpoved, češ da nista več potrebna. Hay, Ham in Strykert so za snemanje tretjega albuma, Two Hearts, potem uporabili studijske glasbenike. Hay je mnogo let pozneje pojasnil ozadje tega dogajanja.

»Ritem sekcija je letela, ker sta želela odpustiti menedžerja, Russella Depplerja, ki pa je bil moj dobri prijatelj.

Speiser je na drugi strani svojo zahtevo pojasnil s tem: »Russell je bil dober za pridobivanje koncertov v Melbournu in Sydneyu, a ko je skupina postala dobičkonosna in svetovno prepoznavna, je ovčjerejec iz Warrnamboola zmrznil.«

Profimedia
Colin Hay na koncertu v Angliji 2015.

Drugi album Two Hearts sta producirala Hay in Ham sama in je bil na žalost v primerjavi s predhodnikoma polom tako finančno kot pri kritikih. V Avstraliji je prišel le na 16. mesto, v ZDA pa le na 50. Med samo produkcijo albuma se je poslovil še Strykert. Štiri pesmi z albuma so bile izdane kot singli: Everything I Need, Man with Two Hearts, Maria in Hard Luck Story. Le prvi je prišel na avstralske lestvice in še to le na 37. mesto in v ZDA na 47. Album je veliko preveč temeljil na ritem mašinah in sintetizatorjih, zelo malo je bilo Hamovega saksofona in tako je bil zvokovno nekaj čisto drugega kot predhodnika. Preostala dva, Hay in Ham sta na turnejo v podporo povabila studijske glasbenike, bobne je na primer igral Chad Wackerman, ki je sodeloval s Frankom Zappo, tako na turneji kot na albumu pa sta peli tudi dve avstralski pevki, Kate Ceberano in Renee Geyer.

Ko ostaneš sam

Poleti 13. julija 1985 so Men at Work odigrali tri pesmi na koncertu Oz for Africa kot delu Live Aid kampanje. V času turneje po izidu tretjega albuma je spakiral še Ham in Hay je ostal sam s studijskimi glasbeniki, ki so tvorili »novi« Men at Work. Namesto Hama je zadnje koncerte odigral Paul Williamson iz Black Sorrows. Ko se je koledar premaknil v 1986, Men At Work niso več delovali. Hay je začel snemati svoji prvi solo album, Looking for Jack (izšel je januarja 1987) in zgodbe je bilo vsaj za nekaj časa konec.

Profimedia
Greg Ham in Colin Hay. Na koncu sta ostala sama - Ham je umrl 2012, star 58 let.

In prideš nazaj

Sredi 1996, po desetletni odsotnosti, sta Hay in Ham reformirala Men at Work za turnejo po Južni Ameriki. Tam so imeli trdno bazo ljubiteljev in pozivi za obuditev skupine so se kar vrstili. Zasedba iz 1996 je na bas kitari imela še Stephena Hadleya, drugo kitaro je igral Simon Hosford, bobne pa John Watson iz Black Sorrows. Turneja je bila zelo uspešna in se je končala v Sao Paulu, kjer je bil koncert posnet in izdan kot živi album Brazil ’96 za brazilsko tržišče leta 1997 in leto pozneje še za globalni trg kot Brazil. Na njem je bila tudi bonus pesem The Longest Night, prvi studijski posnetek po albumu Two Hears.

V naslednjih letih so se pogosto menjavali glasbeniki na vseh pozicijah, ostajala sta le Hay in Ham. Skupina je od 1998 do 2000 prekrižarila Avstralijo, Južno Ameriko, Evropo in ZDA, Men at Work pa so zaigrali Down Under na zaključni slovesnosti olimpijskih iger v Sydneyu leta 2000. Koncertna turneja po Evropi je bila potem odpovedana in skupina je 2002 še enkrat več prenehala delovati, čeprav sta Hay in Ham tu in tam do konca desetletja ponovno obudila Men at Work z gostujočimi glasbeniki.

Profimedia
Colin Hay, Ringo Starr in Steve Lukather iz Toto, del zasedbe Ringo Starr Orchestra.

Flavta in njena smrt

Februarja 2010 je Larrikin Music Publishing dobil tožbo proti Hayu in Strykertu in njuni založbi Sony BMG zaradi uporabe dela iz skladbe Kookaburra brez navedbe vira. Kookaburra, ki jo je 1932 napisala Marion Sinclair, Larrikin pa je imel založniške pravice, je v delu zelo podobna uvodni liniji s flavto iz Down Under.Larrikin je zahteval od 40 do 60 % prihodkov od skladbe v zadnjih šestih letih. Sodnik je odločil, da sta hit napisala avtorja še preden je Ham dodal flavtistični rif, a julija 2010 je bilo dokončno odločeno, da Larrikinu pripada 5 % prihodkov od 2002 naprej in v prihodnje. Ham je razsodbo vzel zelo osebno – zelo ga je skrbelo, da se ga bodo spominjali le kot glasbenika, ki je kopiral glasbo nekoga drugega. Že prej zelo krhkega mentalnega zdravja je Greg Ham zapadel v depresijo, anksioznost in droge – 19. aprila 2012 so ga našli mrtvega na njegovem domu v Carlton Northu – umrl je zaradi infarkta, star 58 let.

Po 2021

A vseeno, Hay ni pozabil na svoje korenine in poleti 2019 je z glasbeniki iz Los Angelesa potoval po Evropi kot Men at Work, čeprav je bil edini član originalne zasedbe. Leta 2021 je avstralski producent Christian Luude Benson naredil remiks Down Under v Drum & Bass slogu, ki je postal zelo popularen na internetu. Hay je zanj ponovno posnel vokale.

Columbia
Tudi drugi album, Cargo, je bil zelo uspešen.

Nova različica je prišla na 32. mesto v Angliji in na 48. mesto v Avstraliji. Colin Hay je vsa leta nadaljeval tudi s solo kariero in je igral pri Ringo Starr & His All-Starr Band 2003, 2008 in od 2018 naprej. Strykert, ki je dolga leta živel v Los Angelesu, se je 2009 preselil v Hobart na Tasmanijo in izdal svoji prvi solo album tega leta. Do Haya je gojil zamero, predvsem zaradi dohodkov od avtorskih pravic za pesmi, ki sta jih napisala skupaj. Ham je po razpadu skupine igral saksofon za Nudist Funk Orchestra do svoje smrti. Rees je delal kot glasbeni učitelj v Melbourneu in je pri skupini Beggs 2 Differ igral violino in bas, Speiser pa je bil bobnar pri skupini The Afterburner.

Maja 2001 je avstralska različica Sazasa, APRA, Down Under postavila na 4. mesto top 30 avstralskih pesmi, oktobra 2010 pa je bil Business as Usual objavljen na seznamu 100 najboljših avstralskih albumov. Čeprav so izdali le 3 albume (od tega 2 uspešna) in igrali le nekaj let, so prodali 30 milijonov albumov in še danes veljajo za eno najbolj uspešnih avstralskih glasbenih skupin vseh časov. Colin Hay še vedno vztraja in letošnjo jesen bodo Men at Work (čeprav le z njim kot originalnim članom) igrali po ZDA.