Mnenja
Začimbe niso problem
Mož ima čir na želodcu in mu je zdravnik prepovedal začinjeno ter soljeno hrano. Nekaj časa sem kuhala po navodilih - vse na vodi in pari, brez začimb, vendar mož tega noče jesti, pravi, da bo od takšne hrane prej umrl kot zaradi želodca.
Zadnji talci
Zgodba borbe za restitucijo umetnin je zgodba o vztrajnosti in odločnosti. Za judovske nesrečnike, ki so poleg umetnin izgubili življenje v strahotah holokavsta, je prepozno. Njihovi dediči pa skušajo te umetnine identificirati in dobiti nazaj, kjerkoli so zdaj, in pri tem jim pomagajo judovske organizacije.
Drevo sosedskih sporov
Angleži so stoični ljudje - če ne gre za njihove vrtičke. Da ne bi sosedovo drevo zastrlo sonca nanj ali razgleda iz zelenega zatočišča! Hitro pride do spora in najpogosteje se nanašajo na žive meje iz leylandii, košatih in hitro rastočih vrst cipres, prekletstva britanskih predmestij, tako da je v problem previsokih živih mej morala poseči celo zakonodaja.
Drevo sosedskih sporov
Angleži so stoični ljudje - če ne gre za njihove vrtičke. Da ne bi sosedovo drevo zastrlo sonca nanj ali razgleda iz zelenega zatočišča! Hitro pride do spora in najpogosteje se nanašajo na žive meje iz leylandii, košatih in hitro rastočih vrst cipres, prekletstva britanskih predmestij, tako da je v problem previsokih živih mej morala poseči celo zakonodaja.
Moj otrok je prestrašen
Moj petletni sin je po mojem mnenju preveč prestrašen. Boji se vsega, novih obrazov, zvokov in ropota, prevoznih sredstev, ljudi v uniformah, teme, samote. V vsaki taki situaciji se stisne k meni in je ves prestrašen, včasih celo joka.
Smrt po žlicah
Pišem na prošnjo 16-letnice s slovenskega podeželja, češ da je njeni starši ne poslušajo, mene pa mogoče bodo. Skrbijo jo družinske prehranjevalne navade, ker pojedo preveč soli in preveč masti, skrita ubijalca. V 14 dneh pospravijo kilogram soli iz solnice, kar sem sama videla, pa kdo ve koliko še tiste skrite v industrijsko pripravljenih prigrizkih in jedeh, tempiranih bombah soli na policah supermarketov.
Smrt po žlicah
Pišem na prošnjo 16-letnice s slovenskega podeželja, češ da je njeni starši ne poslušajo, mene pa mogoče bodo. Skrbijo jo družinske prehranjevalne navade, ker pojedo preveč soli in preveč masti, skrita ubijalca. V 14 dneh pospravijo kilogram soli iz solnice, kar sem sama videla, pa kdo ve koliko še tiste skrite v industrijsko pripravljenih prigrizkih in jedeh, tempiranih bombah soli na policah supermarketov.
Zamrzniti ali ne?
Pridelka na vrtu je čedalje več in ne vemo, kako ga kar najbolje shraniti za zimo. Eni pravijo, da se z zamrzovanjem ohrani največ hranilnih snovi, drugi svarijo, da zamrzovanje ni zdravo.
Potrebujemo nov model prehranske verige!
Pogovarjali smo se o hrani in znanka je rekla: »Nujno bi bilo treba napisati priročnik za nakupovanje hrane v megamarketih. Tak, kot so priročniki o nabiranju gob: ta vrsta gob je užitna, ta je pogojno užitna, tista je neužitna, ona je strupena, ampak tale, pazite, tale je smrtno nevarna!«
Potrebujemo nov model prehranske verige!
Pogovarjali smo se o hrani in znanka je rekla: »Nujno bi bilo treba napisati priročnik za nakupovanje hrane v megamarketih. Tak, kot so priročniki o nabiranju gob: ta vrsta gob je užitna, ta je pogojno užitna, tista je neužitna, ona je strupena, ampak tale, pazite, tale je smrtno nevarna!«
Konec zdravstva
Angleži pravijo, da so iznašli solidarnostno javno zdravstvo in da je bil njihov National Health System (NHS, nacionalni zdravstveni sistem) zgled za uvedbo podobnih zdravstvenih sistemov drugje po svetu, predvsem v državah socialne demokracije.
Vnuk je nor na orožje
Hči ima petletnega sina edinca, ki je nor na orožje. Svojih otrok nisem nikoli vzgajala v takem duhu, in zelo mi gre na živce, da vnuk, kadar smo skupaj, ves čas nekaj strelja in meri na nas ter se gre vojaka.
Konec zdravstva
Angleži pravijo, da so iznašli solidarnostno javno zdravstvo in da je bil njihov National Health System (NHS, nacionalni zdravstveni sistem) zgled za uvedbo podobnih zdravstvenih sistemov drugje po svetu, predvsem v državah socialne demokracije.
Dvomljiva riba
Pred dnevi je nekdo omenil knjigo, o kateri smo se pogovarjali pred mnogimi leti, in sicer o ribi, ki je spremenila zgodovino. Velika severnoatlantska bela riba, v angleščini se ji reče »cod«, mogoče losos, večji oslič, je bila včasih prehrana revnih ljudi.
Dvomljiva riba
Pred dnevi je nekdo omenil knjigo, o kateri smo se pogovarjali pred mnogimi leti, in sicer o ribi, ki je spremenila zgodovino. Velika severnoatlantska bela riba, v angleščini se ji reče »cod«, mogoče losos, večji oslič, je bila včasih prehrana revnih ljudi.
Je celična prehrana res tako zdrava?
Kolegica me je prepričala, da sem dva obroka na dan zamenjala z t. i. celično prehrano, in počutim se odlično. Kolegica trdi, da gre za popolnoma naravne izdelke, mene pa zanima, ali je to res in ali je takšno prehranjevanje tvegano?
Štiriletnik z dudo
Draga Eva, imamo štiriletnika, ki se nikakor ne more ločiti od dude. Vem, da je pri tej starosti duda strogo prepovedana, saj že ves čas poslušam kritike in nasvete od vsepovsod.
Dediščina viktorijancev
Del slovenskih medijev, ki se je spotaknil ob zasebno življenje javne osebe, se najbrž ne zaveda, da se sklicuje na hinavske vrednote viktorijancev, britanskega industrijskega meščanstva. Ta premožni srednji sloj, povezan z razvojem industrijske družbe, je razvil kodekse manir in morale, ki so zaznamovali anglosaksonsko družbo 19. stoletja, v nadaljevanju pa vplivali na naš čas - vključno z delom slovenskih medijev, kot kaže. Viktorijanci so uvedli vrsto novosti, ki zaznamujejo današnjo zahodno civilizacijo: bele poročne obleke za neveste (pred tem so se ženske poročale v običajni boljši obleki), pa suknjič z zavihki in hlače, kar je današnja uniforma poslovnežev po vsem svetu, pa uporaba rezanega cvetja v interierjih in ne nazadnje hinavska morala. Viktorijanci so povzdigovali dostojanstvo in družinsko življenje, pri tem da se za ženske iz boljše družbe telesne radosti, ne hrana ne spolnost, niso spodobile. Na poročno noč je dobila nevesta od svoje matere celotno spolno vzgojo v enem stavku: »Zapri oči in misli na Britanijo.« Da ni bilo pohujšanja, so namesto »noga« rekli »okončina«. Obenem pa je večji del družbe živel v strahotni revščini, ki je spodžigala množično prostitucijo in so hčere, sestre, matere po mestnih ulicah prodajala svoja telesa, da nahranijo družino. Uporabniki teh uslug so bili isti moški, ki so potem odhiteli v elegantni dom k svoji »vzorčni«, brezmadežni soprogi. Britanski mediji so takrat razkrivali hinavščino v družbi, še posebno na primeru javnih oseb, ki so povzdigovale družinske vrednote, ampak prakticirale zunajzakonsko spolnost. Skozi čas pa je anglosaksonska družba prevzela idejo o pokvarjenosti vsega, kar je povezano s seksom, in na tej točki bom prispevala resnično anekdoto. Pred nekaj meseci sem bila v Norwichu, centru grofije Vzhodna Anglija, na praznovanju 60-letnice poroke. Vse generacije širše družine so se zbrale na vrtu, ko je priletela na bližnji grm ptica s slamo v kljunčku. Naša gostiteljica je ročno poslala moža, naj prežene ptico, da »ne bo ponečedila njenega vrta«, in dodala, da se te ptice rade spravijo na sosedovo streho, kjer počenjajo »grde stvari«. Da ne bi bilo dvoma, je zašepetala: »Ena ptica spleza na drugo in spolno občujeta.« Te ptice moja gostiteljica, mati dveh otrok, prežene s fračo v imenu javne morale. Hinavsko puritanstvo še danes pesti javne osebe v anglosaksonskem svetu, drugje po Evropi pa je drugače, kot kaže primer francoskega predsednika. Francoski mediji se izogibajo zasebnemu življenju politikov, novi mediji, kot so blogi in Twitter (kratko komuniciranje po računalniku ali mobilcu), pa se odzivajo na govorice. V marcu 2010 je zakrožila vest o težavah v zakonu francoskega predsednika in njegove popzvezdniške žene. Francoska prva dama, sicer znana po slikovitem zasebnem življenju, naj bi si bila našla mlajšega ljubimca, prvi mož pa naj bi se bil tolažil v mišičastih rokah svoje ministrice, karatejske šampionke. Po navedbi revije Spectator, bi »Sarkozyjeva nezvestoba v Britaniji pomenila konec kariere, na drugi strani Kanalskega preliva pa lahko samo spodbudi možnost njegove ponovne izvolitve«. Če bodo slovenski mediji res uveljavljali viktorijanske vrednote, potem naj vse, tudi tiste o lepem vedenju in manirah za jedilno mizo. Med Slovenci in Slovenkami, celo takimi, ki predstavljajo državo, mnogi jedo kot pujsi, kar je bolj »javno« in zato bolj moti kot dogajanje v zasebni sferi. Jana Valenčič
Dediščina viktorijancev
Del slovenskih medijev, ki se je spotaknil ob zasebno življenje javne osebe, se najbrž ne zaveda, da se sklicuje na hinavske vrednote viktorijancev, britanskega industrijskega meščanstva. Ta premožni srednji sloj, povezan z razvojem industrijske družbe, je razvil kodekse manir in morale, ki so zaznamovali anglosaksonsko družbo 19. stoletja, v nadaljevanju pa vplivali na naš čas - vključno z delom slovenskih medijev, kot kaže. Viktorijanci so uvedli vrsto novosti, ki zaznamujejo današnjo zahodno civilizacijo: bele poročne obleke za neveste (pred tem so se ženske poročale v običajni boljši obleki), pa suknjič z zavihki in hlače, kar je današnja uniforma poslovnežev po vsem svetu, pa uporaba rezanega cvetja v interierjih in ne nazadnje hinavska morala. Viktorijanci so povzdigovali dostojanstvo in družinsko življenje, pri tem da se za ženske iz boljše družbe telesne radosti, ne hrana ne spolnost, niso spodobile. Na poročno noč je dobila nevesta od svoje matere celotno spolno vzgojo v enem stavku: »Zapri oči in misli na Britanijo.« Da ni bilo pohujšanja, so namesto »noga« rekli »okončina«. Obenem pa je večji del družbe živel v strahotni revščini, ki je spodžigala množično prostitucijo in so hčere, sestre, matere po mestnih ulicah prodajala svoja telesa, da nahranijo družino. Uporabniki teh uslug so bili isti moški, ki so potem odhiteli v elegantni dom k svoji »vzorčni«, brezmadežni soprogi. Britanski mediji so takrat razkrivali hinavščino v družbi, še posebno na primeru javnih oseb, ki so povzdigovale družinske vrednote, ampak prakticirale zunajzakonsko spolnost. Skozi čas pa je anglosaksonska družba prevzela idejo o pokvarjenosti vsega, kar je povezano s seksom, in na tej točki bom prispevala resnično anekdoto. Pred nekaj meseci sem bila v Norwichu, centru grofije Vzhodna Anglija, na praznovanju 60-letnice poroke. Vse generacije širše družine so se zbrale na vrtu, ko je priletela na bližnji grm ptica s slamo v kljunčku. Naša gostiteljica je ročno poslala moža, naj prežene ptico, da »ne bo ponečedila njenega vrta«, in dodala, da se te ptice rade spravijo na sosedovo streho, kjer počenjajo »grde stvari«. Da ne bi bilo dvoma, je zašepetala: »Ena ptica spleza na drugo in spolno občujeta.« Te ptice moja gostiteljica, mati dveh otrok, prežene s fračo v imenu javne morale. Hinavsko puritanstvo še danes pesti javne osebe v anglosaksonskem svetu, drugje po Evropi pa je drugače, kot kaže primer francoskega predsednika. Francoski mediji se izogibajo zasebnemu življenju politikov, novi mediji, kot so blogi in Twitter (kratko komuniciranje po računalniku ali mobilcu), pa se odzivajo na govorice. V marcu 2010 je zakrožila vest o težavah v zakonu francoskega predsednika in njegove popzvezdniške žene. Francoska prva dama, sicer znana po slikovitem zasebnem življenju, naj bi si bila našla mlajšega ljubimca, prvi mož pa naj bi se bil tolažil v mišičastih rokah svoje ministrice, karatejske šampionke. Po navedbi revije Spectator, bi »Sarkozyjeva nezvestoba v Britaniji pomenila konec kariere, na drugi strani Kanalskega preliva pa lahko samo spodbudi možnost njegove ponovne izvolitve«. Če bodo slovenski mediji res uveljavljali viktorijanske vrednote, potem naj vse, tudi tiste o lepem vedenju in manirah za jedilno mizo. Med Slovenci in Slovenkami, celo takimi, ki predstavljajo državo, mnogi jedo kot pujsi, kar je bolj »javno« in zato bolj moti kot dogajanje v zasebni sferi. Jana Valenčič
Vprašanje tolerance
Pred kakšnim mesecem je Francija prepovedala nošnjo oblačil, ki zakrivajo obraz, torej burko in nikab. Burka je postala simbol neprilagojenosti priseljencev v zahodno družbo.
Ali lahko zaupamo vsem bio izdelkom?
Nismo prav premožni, vendar bi vseeno radi jedli zdravo in se izognili pesticidom. Opazila sem, da imajo Hofer, Mercator, Špar, DM in druge verige eko izdelke pod lastno blagovno znamko, ki so precej cenejši kot enaki izdelki drugje.
Vprašanje tolerance
Pred kakšnim mesecem je Francija prepovedala nošnjo oblačil, ki zakrivajo obraz, torej burko in nikab. Burka je postala simbol neprilagojenosti priseljencev v zahodno družbo.
O presežkih
Med poletnimi razstavami v Londonu je tudi prikaz dela ženske, ki je že davno prešla starost, pri kateri se Britanci upokojujejo, celo tisto podaljšano dobo, s katero morajo državljani računati v prihodnje.
Sin grozi s samomorom
Fant, ki nikoli ni bil problematičen in za katerega sem bila prepričana, da tudi v puberteti ne bo, se je popolnoma spremenil. Začel je tuliti name, da mu samo težim in da me sovraži, najhujše pa je to, da je rekel, da noče več živeti.
Ustavi se in prispel boš!
V pravljici Skozi zrcalo Lewisa Carrolla se Alica in Rdeča kraljica znajdeta v sila čudni pokrajini, ki je bila videti čisto tako kot velika šahovnica. To je velika partija šaha, ki se igra po vsem svetu - če je to seveda svet.