Med poletnimi razstavami v Londonu je tudi prikaz dela ženske, ki je že davno prešla starost, pri kateri se Britanci upokojujejo, celo tisto podaljšano dobo, s katero morajo državljani računati v prihodnje.
Ta ženska z dobrimi 58 leti delovne dobe slovi po občutku odgovornosti in dolžnosti. Pri 84 letih opravlja obveze, ki vključujejo na leto še vedno skoraj 400 uradnih dogodkov, vključno s potovanji v tujino, sprejemi, obhodi, neskončnimi rokovanji in stalno lupo medijev nanjo in na njeno družino. Kraljica Elizabeta II. torej, monarh s tretjim najdaljšim stažem vladanja danes (po tajskem kralju in emirju državice v Združenih arabskih emiratih, kot poberem z interneta).
Delo monarhinje je tema posebne razstave, ki poteka od 27. julija do 1. oktobra. »Kraljičino leto« dokumentira zaporedje pomembnih dogodkov, na katerih pripada osrednja vloga kraljici. Izbor ceremonialnih oblačil, nakita, filmov, fotografij je razpostavljen v ekskluzivnem okolju Buckighamske palače, kraljičine uradne rezidence sredi Londona, kjer monarhinja sprejema visoke obiskovalce na državniških obiskih.
Dostop v Buckinghamsko palačo, ikono kraljevine in nekdanjega imperija, je bil do nedavnega omejen na povabljence, od poletja 1993 pa so vrata palače oziroma dela palače odprta vsem, ki sežejo v žep po 17 funtov. Tej zgodovinski odločitvi je botrovala nezgoda.
Novembra leta 1992 je požar upepelil najstarejši del Windsorskega gradu, osrednjega prebivališča Njenega veličanstva. Povzročenih 60 milijonov funtov škode (končni znesek je bil sicer manjši) je plačala kraljica delno iz svojih sredstev, preostanek pa iz zaslužka z vstopninami, ko je poleg Windsorskega gradu za javnost odprla tudi Buckinghamsko palačo. Ogled, ki naj bi bil omejen na pet let, se je izkazal za tako priljubljenega, da poteka vsako leto avgusta in septembra, ko se kraljica mudi drugje.
Od palače, ki obsega 775 sob, vključno z 19 bogato okrašenimi dvoranami za sprejeme, je za javnost odprt le del in letos prvič tudi plesna dvorana s spektakularno pogrnjeno mizo za bankete, ki jih prireja kraljica v čast vodij držav na uradnem obisku. Javnost si lahko ogleda tudi vrt palače, kjer potekajo kraljičine poletne čajanke, in to ni le največji zasebni vrt v prestolnici, ampak tudi eden najlepših in najbolj raznovrstnih. In letos, kot rečeno, je na ogled še razstava o kraljičinem delu.
Kot nalašč, da opomni parlament, kako skrbno obrne simbolna voditeljica tistih 62 penijev na podanika, kolikor ji jih odmeri državni proračun – pa še te ji hoče nova vlada skrčiti. Izredni proračun, ki ga je predložil novi finančni minister, predvideva med drugim varčevanjem tudi nadaljnjo zamrznitev kraljičine apanaže. Ta se ni dvignila od leta 1990 in se očitno še ne bo. Na srečo je kraljica varčna ženska, ki menda hodi po palači in ugaša odvečne luči. Ob tem da po službeni dolžnosti gosti iz svojega žepa 70.000 povabljencev na leto.
Pred dnevi je neopazno minila 350-letnica »obnove« (Restauration), rojstva moderne monarhije. Poleti leta 1660, kmalu po smrti revolucionarja Oliverja Cromwella, je parlament ponudil kralju Charlesu II., da se lahko vrne iz izgnanstva, če sprejme versko toleranco in splošno amnestijo. To je bil začetek moderne monarhije, ki jo je komentator časopisa Daily Mail opisal kot »edino institucijo, ki nas ustavno ščiti pred silovitimi ambicijami politikov«.
Branik demokracije, ki ob vsem blišču in pompu stane na leto manj kot ena vožnja z mestnim avtobusom.
Piše: Jana Valenčič Jana št. 30, 27.7.2010
