Kitajci so pregledali in analizirali podatke šestih raziskav, v katerih je sodelovalo 138.782 ljudi. Preučevali so povezavo med stresnim delom in nevarnostjo za kap. Ocena je temeljila na dveh dimenzijah dela: psihološki zahtevnosti in nadzorom nad delom. Psihološka zahtevnost pomeni časovni pritisk, psihično obremenjenost in odgovornost, nadzor nad delom pa pomeni, koliko nadzora ima delavec nad odločitvami v zvezi s svojo nalogo. Ugotovili so, da so močno obremenjeni uslužbenci, ki imajo malo nadzora nad odločitvami v zvezi s svojim delom. Pri njih je za 22 odstotkov večja nevarnost za kap kot pri tistih, ki so manj obremenjeni in imajo večji nadzor nad odločitvami. V prvi skupini so natakarji, medicinske sestre in negovalke, v drugi pa arhitekti in znanstveniki. To so le nekateri poklici, saj je v obeh skupinah še precej drugih. Rezultati so pokazali, da stresno delo povzroča ishemično možgansko kap, kar pomeni, da je posledica krvni strdek. Ženske so v večji nevarnosti kot moški.

Stres lahko sproži srčni infarkt

Strokovnjaki pravijo, da je povsem mogoče, da stres v telesu povzroči vnetje, ki pa poleg možganske kapi lahko sproži tudi srčni infarkt. Žal je za mnoge ljudi stres pri delu neizogiben. Vsak si lahko vsaj delno pomaga sam, da ga omeji in je škoda čim manjša, najpomembneje pa je imeti zdrave prehranjevalne navade in biti redno telesno dejaven. Ljudje s stresno službo bi se morali zavedati svojega krvnega tlaka (ga opazovati v mislih), jesti čim bolj zdravo hrano in redno telovaditi.

Stres povzroča atrijsko fibrilacijo

Stalen stres povzroča atrijsko fibrilacijo, najpogostejšo motnjo srčnega ritma, ki ima zelo tipične znake: srce podivja (nekaj trenutkov bije hitreje in močneje, čemur pravimo palpitacije), človek se počuti oslabelega, utrujenega, omotičnega, ima kratko sapo, težje diha. Atrijska fibrilacija povzroči od 20 do 30 odstotkov vseh kapi in precej poveča nevarnost za prezgodnjo smrt. Do leta 2030 naj bi na svetu imelo atrijsko fibrilacijo med 14 in 17 milijonov ljudi. Ta bolezen ima zelo resne posledice in se je ne sme jemati zlahka, zato se strokovnjaki kardiologi trudijo, da bi našli načine, kako jo preprečiti.

Jahači za mizo

Med poklici, ki najbolj škodijo zdravju srca, so »jahači za mizo«, se pravi ljudje, ki pri svojem delu presedijo dolge ure. Število teh poklicev se povečuje, saj mora marsikdo ure in ure preživeti pred računalnikom, kar poveča nevarnost, da se razvijejo bolezni srca, opozarjajo kardiologi. Ni še jasno, zakaj, vendar lahko dolgotrajno sedenje povzroči zmanjšanje občutljivosti za inzulin in encime, ki običajno razgrajujejo maščobe. Med škodljivimi poklici za srce so tudi reševalci, gasilci, vozniki avtobusov, novinarji, uslužbenci, ki delajo v izmenah (zdravniki, kirurgi in drugi zdravstveni delavci), natakarji, ki delajo za točilnim pultom (strežejo v glavnem pijače, koktajle in podobno). Zanje so se razmere nekoliko izboljšale s prepovedjo kajenja v takih lokalih. Nevaren poklic pa imajo tudi delavci na mostovih in v predorih (vdihujejo veliko plinov, predvsem ogljikov monoksid).