Leyth Feroly

FOTO: Slovenski vilinec kot iz filma Hobit

Katjab Božič / Revija Zarja Jana
24. 10. 2020, 15.01
Posodobljeno: 24. 10. 2020, 15.02
Deli članek:

Po ogledu filmov Gospodar prstanov in Hobit je Boštjana Stuparja, mladeniča iz Črmošnjic pri Semiču, življenje vilinov, kot je prikazano v filmih, povsem prevzelo. Celo tako zelo, da zdaj skuša živeti tako tudi sam.

Tadej Krese
Belokranjec je v vlogi vilinca naravnost doma.

Nadel si je umetniško vilinsko ime Leyth Feroly, s katerim se predstavlja na svojih družbenih profilih, kjer objavlja svoje skoraj filmske fotografije, za katere verjamemo, da jih bo opazil še marsikdo. Kdo ve, morda ga bomo pa kdaj res videli v kakšnem vilinskem filmu!

Dolgolasi Belokranjec je bil do osemnajstega leta tih, nežen, bolj vase zaprt fant, ljubitelj heavy metala. Ko pa si je ogledal omenjene uspešnice, v katerih nastopajo vilini, ga je tak način življenja začel vse bolj privlačiti. Čedalje pogosteje je zahajal v naravo in odkrival posebne kotičke v okolici svojega doma, ki se mu zdijo še posebej čarobni. »Vilinci so čuvarji narave, z močnim čutom za naravo in živa bitja,« skuša razložiti, zakaj so mu ta pravljična bitja tako blizu. Po Tolkienu, avtorju uspešnic Gospodar prstanov in Hobit, so vilini »na prvi pogled zelo podobni ljudem, vendar se od njih zelo razlikujejo. Živijo v harmoniji z naravo. To se izraža tako v odnosu do narave kot na njihovih telesih. Ta so prilagojena življenju z dosti intenzivnejšimi čutili. Zaradi tega se nekatere njihove sposobnosti zdijo ljudem in drugim rasam magične. So tudi izredno močni in hitri ter imajo hkrati zelo lahek korak.« Boštjan si z lahkoto predstavlja, da v njegovih skrivnostnih kotičkih živijo pravljična bitja. Recimo v okolici Divjega potoka pri Črmošnjicah. Z Youtubom se je v naravi ure in ure učil mečevanja in streljanja z lokom. Iz Norveške si je celo naročil dve vilinski opravi, ena je slavnostna. Kadar si nadene katero od njiju, je občutek veličasten, zatrjuje. Vsaj trikrat na teden se ob štirih zjutraj, torej še pred službo, odpravi v naravo, na kraje, kjer se dobro počuti. V vsem tem času, preživetem v gozdu, so se mu izostrila čutila, razloči že ogromno zvokov in se jim prepušča. »Narava odpira mojo dušo.« Vedno gre sam, posluša žuborenje potoka, spremlja glasove živali, meditira, hodi bos po vodi, vadi mečevanje in streljanje z lokom, na različne načine se, skratka, povezuje z naravo. To je povsem drugačen svet, ki ga kliče vsak dan bolj. Ker je še mlad, ne ve prav dobro, kam ga bo pripeljala ta pot, trenutno samo sledi srcu.

Tadej Krese
Med snemanjem se iz nežnega fanta prelevi v neustrašnega vilina, ki se bori za dobro in čuva naravo.

Vilinsko življenje

Povezal se je z ljudmi, ki razmišljajo podobno. S svojimi fotografijami na družbenih omrežjih vzbuja zanimanje fotografov, dogovorijo se za sodelovanje in nastajajo skoraj filmske fotografije, ki jih lahko vidite tudi na teh straneh. Med snemanjem se iz nežnega fanta prelevi v neustrašnega vilina, ki se bori za dobro in čuva naravo. To bi lahko počel ves čas, tako bi lahko živel, je prepričan. S fotografijami in koledarjem, ki ga je posnel že dve leti zaporedoma, želi svetu pokazati, kako čudovito naravo imamo. »Enkrat bi rad posnel vilinski film, ki bi se dogajal v Sloveniji, da bi ljudje videli, na kakšnem prekrasnem kotičku sveta živimo. Imamo čarobne gozdove, potočke, slapove, tolmunčke, vse …« Sanja o vilinski vasici, kjer bi živeli podobno misleči ljubitelji narave. Sanja o svoji vilinki … Morda pa bo nekoč vse to združil v turističen, vilinsko navdahnjen projekt. Kdo ve. Idej je veliko, zato se bo prepustil in videl, kaj mu bo življenje prineslo. 

Več zanimivih vsebin si preberite v novi izdaji revije Zarja Jana.

Joško Šimic
S fotografijami in koledarjem, ki ga je posnel že dve leti zaporedoma, želi svetu pokazati, kako čudovito naravo imamo.