STANJE JE ALARMANTNO

Kaj si o odvzemu pravice do splava mislijo Slovenke v Ameriki?

Lara Jelen/revija Jana
17. 7. 2022, 20.45
Posodobljeno: 17. 7. 2022, 21.04
Deli članek:

Kaj si o nedavni odločitvi vrhovnega sodišča ZDA, da Američankam odvzamejo pravico do splava, mislijo Slovenke, ki tam živijo?

sta
Shod za pravice do splava.

Če bi res šlo za dobrobit otrok ... 

Sara Oblak Speicher, New York, nekdanja košarkarica, mati dveh otrok, vodja podjetja za coaching in svetovanje:»Po 17 letih v ZDA lahko rečem, da kdorkoli vsaj občasno spremlja politiko v ZDA, je točno vedel, kaj se bo zgodilo. Vprašanje je bilo le, kdaj. Po petdesetih letih je bila več kot polovici ameriškega prebivalstva vzeta pravica do svobodnega odločanja. A najprej je treba razumeti, kako smo do te točke sploh prišli. Svet je upravičeno šel na noge, a kolo je bilo v pogonu desetletja. Sedaj se ga bo zelo težko ustavilo in naslednja zakona, za katera je sodišče jasno dalo vedeti, da ju želi 'ponovno preučiti', sta zakon, ki zagotavlja pravico do kontracepcije, in pa enakopravnost istospolnega zakona. Edino medrasni zakon v tem trenutku ni vprašljiv, saj bi to osebno vplivalo na enega od sodnikov. Kar je še bolj ironično kot to, da so republikanci vsak nov korak napovedali vnaprej, je dejstvo, da so demokrati vse to le nemo opazovali. Že Barack Obama je imel priložnost blokirati zakon.

Ironija pri odločitvi vrhovnega sodišča ZDA je, da sploh ne gre za varstvo življenja, kot to tako radi zagovarjajo nasprotniki pravice do splava. Če bi res šlo za pravice in dobrobit otrok, republikanci ne bi blokirali zakonov, ki bi povečali varnost glede orožja. Prav smrt pod streli je sedaj številka ena v ZDA in nič več prometne nesreče. Če bi res šlo za dobrobit otrok ter pomoč materam in družinam, republikanci prav tako ne bi glasovali proti podaljšanju otroških dodatkov ter davčnim olajšavam. Ne bi glasovali proti plačani porodniški in bolniški. Ne bi glasovali proti dvigu minimalne plače. Dostop do kontracepcije bi olajšali. A prav v zveznih državah, kjer so pravice do splava najbolj omejujoče in nehumane, so tudi največja umrljivost novorojenčkov, največja stopnja revščine, največ nasilja in pa sočasno prepovedano poučevanje o spolnosti in spolni identiteti, kot tudi o rasi, rasizmu ter dejanski zgodovini. Prav tu se najde rešitev.

Nedavno sem na svojem podcastu gostila Glorio Fledt, nekdanjo predsednico Planned Parenthood, organizacije, ki je globoko vpeta v zdravstvo ter pravice žensk in gejev. Desetletja je veljalo, da se o 'politiki, denarju, seksu in religiji ne govori.' A točno to so pogovori, ki jih moramo imeti. Točno te teme osebno zadevajo vsakogar od nas. Zato se je treba angažirati, ne samo iti na volitve, ampak tudi vedeti, koga volimo. Demokracija namreč niso počitnice. Demokracija zahteva angažiranost vseh. To je v Georgii dokazala Stacey Abrams, v Sloveniji Nika Kovač. Prepoved svobode odločanja ne prizadene samo žensk in mater (ki so med pandemijo že tako ali tako pustile svoje kariere, da so se lahko posvetile otrokom, ki niso mogli v šolo). Ženske so že tako plačane manj od moških, opravljajo večji del odgovornosti doma in so statistično bolj izobražene od moških. Ženske na vodilnih položajih statistično opravljajo vlogo bolje in ustanavljajo več podjetij kot moški. Tu torej sploh ni težava v enakosti, temveč gre le za eno stvar: kontrolo nad ženskami.

Žalosti me to, da smo v ZDA odkljukali vseh štirinajst stopenj fašizma. A tega večina niti ne vidi. Drvimo proti absolutizmu, a tudi tega v 'deželi svobodnih' ne opazijo.«


Nastajata dve Ameriki

Tadeja Lampret, ameriška dopisnica POP TV:»Odločitev vrhovnega sodišča, kjer imajo zaradi predsedovanja Donalda Trumpa trdno večino konservativni sodniki, je bila pričakovana, toda kljub temu je v ameriški družbi povzročila pravi šok in pretres. Ko sem za POP TV poročala s protestov v New Yorku, sem srečevala najrazličnejše ženske. Nekatere so prišle z majhnimi hčerkami in mi povedale, da se bodo borile, da bodo imele tudi one pravico do izbire. Druge so se spominjale časov in razmer pred letom 1973, ko splav v ZDA še ni bil legaliziran ter so morale po pomoč k mazačem. Nekatere so po odločitvi vrhovnega sodišča prvič javno spregovorile o osebni izkušnji s splavom, saj želijo pokazati, da se pred težko odločitvijo lahko znajde vsaka ženska. Vse pa so bile jezne in odločene, da ZDA ne smejo nazaj v preteklost, zahvaljevale so se, da o tej temi poročamo in se zanjo zanimamo.

Toda vse to ne spreminja dejstva, da se klinike v konservativnih zveznih državah že zapirajo, da milijonom žensk splav ni več dostopen in da bo kmalu več kot polovica ameriških zveznih držav prepovedala ali zelo omejila pravico do prekinitve nosečnosti. Vrhovno sodišče je namreč odločanje o pravici do splava prepustilo zveznim državam, vsaka jo bo urejala po svoje. Tako nastajata dve Ameriki, država bo še bolj razdeljena. V liberalnih predelih, kot je denimo tudi New York, kjer živim, se ne bo spremenilo nič, na tukajšnje klinike bodo prihajale ženske, ki si potovanje lahko privoščijo. Hkrati pa bo prepoved povzročila še večjo neenakost in najbolj prizadela temnopolte ženske, tiste z manj denarja, tiste, ki v službi ne morejo dobiti prostih dni ali nimajo varstva za otroke in podobno.

Zdaj se na ravni zveznih držav že vnemajo pravne bitke, precej je tudi še neznank, denimo kako bodo kaznovani kršitelji, kaj bo s tabletkami, ki se uporabljajo za splav, kako (ali) bodo nadzorovali ženske in podobno. Desnica po desetletjih prizadevanj za ukinitev pravice do splava slavi veliko zmago in mnogi napovedujejo, da bodo poskušali iti še dlje. Nekdanji Trumpov podpredsednik Mike Pence je že dejal, da si bodo republikanci prizadevali za popolno prepoved splava po vsej državi, poleg tega se mnogi bojijo, da se bo konservativno vrhovno sodišče lotilo še drugih pravic, denimo do istospolnih porok ali celo kontracepcije. Mnogi Američani pravijo, da jih je strah, da ne razumejo, kaj se dogaja z njihovo državo, da gre za napad na ženske. Novembra čakajo Ameriko pomembne kongresne volitve in videli bomo, ali bo odločitev vrhovnega sodišča demokrate pognala na volišča.«

arhiv Jana
"Američane je strah, ne razumejo, kaj se dogaja z njihovo državo," pravi Tadeja Lampret.

Nazaj v kameno dobo

Tina Pisnik, vrhunska teniška trenerka na Floridi:»Absolutno se ne strinjam s prepovedjo splava. S tem je Amerika šla nazaj v kameno dobo. Pravica žensk do izbire je temeljna človekova pravica. Če si proti splavu, potem ga ne uporabi. Če si proti kontracepciji, potem je ne uporabljaj. Politika in vera naj ostaneta stran od reproduktivnega zdravja.«

Oprostite, možgane mi bo razgnalo

Ivjana Banić, radijska voditeljica in popotnica, Havaji, Karibi: »Ameriki je uspelo potovanje v času, in to za kar 50 let nazaj, ko je bila umetna prekinitev nosečnosti prepovedana in kaznovana. In temu časovnemu stroju so dali ime 'zakon'. Za nekatere demokratske zvezne države ostaja upanje, da se vendarle odločijo drugače, čeprav so napovedi mračne. In ta tako imenovani samodejni zakon je nič drugega kot pomračitev uma tistih, ki bi morali biti najbolj razumni in razsodni. Upam, da so pri nestrinjanju in protestih glasni tudi moški, saj opažam, da smo pri takšnih temah, kot so abortus, nasilje v družini in pa enakopravnost med spoloma pri plačilu, glasne večinoma ženske. Kot da se to drugega spola ne tiče. Moški, ki je ob tem tiho, ker misli, da to ni njegova stvar, ne spoštuje nobene ženske. Še lastne mame ne. Predvidevam, da je vse skupaj znova stvar denarja. Umetna prekinitev nosečnosti je strošek, medtem ko sta nakup in posedovanje orožja legalna ter dobiček. Z njim pa v strelskih pohodih pobijajo otroke, ki so zaželeni. Oprostite, možgane mi bo razgnalo, ker se tako trudim razumeti to diskrepanco. Žensko telo ne pripada in ne sme pripadati državi ali instituciji. Pika.«

revija zvezde
"Žensko telo ne pripada in ne sme pripadati državi ali instituciji. Pika," je odločna Ivjana Banić

Kot žensko in mamo me je ta odločitev zelo prizadela

Renata M., nepremičninska agentka v Illinoisu, nekdaj zaposlena v Odvetniški pisarni Čeferin: »Nedavna odločitev vrhovnega sodišča je dala moč republikanskim zveznim državam v ZDA, da na svojem ozemlju prepovejo splav. Živim v Illinoisu, ki je demokratična država, torej se pri nas ni nič spremenilo. V zveznih državah, kjer splava ne bodo več omogočali, to so bolj države na jugu, pa bodo ženske in dekleta prisiljene potovati tja, kjer bo splav omogočen. Kot žensko in mamo me je to prizadelo, hkrati sem srečna, da živim v Illinoisu, kjer smo zelo demokratično usmerjeni. Tu smo po večini zaradi aktualnega dogajanja precej jezni, pa ne, ker bi imeli karkoli proti veri, ampak da se množici ljudi na tako izrazit način nekaj vsiljuje, je preprosto neverjetno.

V Illinoisu živimo ljudje iz zelo različnih koncev sveta, z zelo različnimi verami. Ne moremo tako različni skupini ljudi vsiliti krščanskega boga in njegovih prepričanj. Američani se ne hudujejo zgolj zaradi prepovedi splava, ampak tudi zato, ker bi v južnih zveznih državah zdaj lahko popolnoma zaprli klinike, kamor prihajajo ženske, kadar gre v nosečnosti kaj narobe. Brez teh klinik ženske dobesedno tvegajo svoja življenja. A v južnih ameriških državah se zna zgoditi, da niti zapletov v nosečnosti ne bodo več reševali z zdravstvenimi posegi.«