Prav zato je bila nedavno sprejeta novela Zakona o organizaciji ter financiranju vzgoje in izobraževanja, ki poenostavlja nekatere postopke za lažje zaposlovanje šolskih delavcev. Največja novost je ta, da lahko šole po novem iščejo učitelje tudi med nepedagoškim kadrom. Mnenja o tem, ali je to dobro ali slabo, so seveda deljena.
Po noveli bodo vrtci in šole za določen čas dveh let lahko zaposlili osebo z izpolnjenimi pogoji glede stopnje in smeri izobrazbe, a brez opravljenega strokovnega izpita. Ko bi zaposleni opravil ta izpit, bi takoj sklenil pogodbo za nedoločen čas. Šole pa bodo lahko zaposlile tudi strokovnjake brez pedagoške, pedagoško-andragoške ali specialnopedagoške izobrazbe. Z njimi bi lahko sklenili pogodbo za določen čas treh let, pod pogojem, da se v enem letu vpišejo na ustrezni študijski program za pridobitev manjkajoče izobrazbe. Če bi jo v treh letih pridobili, bi takoj sledila sklenitev pogodbe za nedoločen čas.
Z vidika kakovosti nesprejemljivo
V Društvu ravnateljev ptujskega področja menijo, da novela ne prinaša večjih novosti, saj so že do sedaj lahko zaposlovali učitelje brez ustrezne izobrazbe za določen čas, in sicer za obdobje enega leta. Navdušeni nad novelo pa niso. »Zaradi zagotavljanja kakovosti dela je zaposlovanje učiteljev brez pedagoško-andragoške izobrazbe nesprejemljivo. Dober učitelj matematike lažje uči fiziko kot kakšen fizik, ki ni učitelj. Država bi zato morala aktivirati vse učitelje, ki delajo v drugih službah in jim omogočiti, da se jih uvrsti v ustrezen program, ki ni začetni,« so poudarili v društvu. Po njihovem mnenju je treba učiteljskemu poklicu vrniti ustrezno mesto v družbi, strokovno avtonomijo in zaupanje. V društvu se sicer zavedajo, da bodo lahko zaradi omenjenih sprememb zakonodaje vsaj nekoga zaposlili, zato pozdravljajo pogoj, da je treba v določenem časovnem obdobju opraviti pedagoško-andragoško usposabljanje ali strokovni izpit.
Učitelji so se zaposlovali drugje
»V šolstvu je premalo učiteljev zato, ker skoraj deset let ni bilo mogoče opravljati pripravništva, zato si je marsikdo s pedagoško izobrazbo poiskal službo drugje. Seveda so delno krive tudi plače, če primerjamo delovna mesta učitelja s primerljivimi delovnimi mesti glede na stopnjo izobrazbe. Nujno je, da se kot družba zavemo pomembnosti dobrega vzgojno-izobraževalnega sistema, katerega glavni del smo učitelji. Zraven znanja privzgajamo vrednote, otroke pripravljamo na življenje, poleg tega učenci večji del dneva preživijo v šoli,« so še poudarili v Društvu ravnateljev ptujskega področja.
Ne bo množično odločanja za poklic učitelja
Karmen Ivančič, predsednica OO SVIZ Ptuj, ni naklonjena temu, da bodo delovna mesta učiteljev zapolnjevali s strokovnjaki, ki nimajo predpisane strokovne izobrazbe. Ta rešitev bi morala biti v vsakem primeru samo začasna: »Če gre za učitelje strokovnih predmetov, se s tem strinjam, če pa gre za predmete, ki so vezani na posamezno predmetno področje, menim, da bi morali zaposleni v določenem časovnem obdobju pridobiti primerno izobrazbo. Za to bosta morala po vertikali poskrbeti tako univerza kot ministrstvo ter prevzeti študijske stroške in ljudem omogočiti, da izobraževanje dokončajo v določenem časovnem obdobju.« Po mnenju Ivančičeve ta sprememba najverjetneje ne bo imela vidnega vpliva na večjo dostopnost pedagoškega osebja. »Glede na zaslužek in zahtevnost oz. odgovornost dela se ljudje ne bodo množično odločali za takšno delo, ker ne gre samo za poučevanje, ampak tudi za še bolj problematični vzgojni vidik, ki je vedno bolj v ospredju.«
Nevzdržne razmere in pomanjkanje spoštovanja
Sindikat zaposlenih v vzgoji in izobraževanju (ZVIZ) Sonce Slovenije prav tako ne podpira zaposlovanja nepedagoškega kadra. Zaposleni v vzgoji in izobraževanju že vrsto let opozarjajo na nevzdržne razmere in pomanjkanje spoštovanja do pedagoških poklicev s strani ministrstva za vzgojo in izobraževanje, kar je po njihovem mnenju pripeljalo do tako velikih kadrovskih težav v izobraževalnih zavodih. »Bojimo se, kako bi delovali strokovnjaki določenega področja, ki skozi izobraževanje niso pridobili znanja s področja razvojne psihologije, psihologije in sociologije, ki niso seznanjeni z metodami učenja in poučevanja na določeni stopnji izobraževanja. Vsi ti posamezniki bi lahko kljub svojemu znanju v razredu ali igralnici odpovedali ter naredili več škode kot koristi, zato naj bo zaposlovanje nepedagogov le trenutna rešitev za reševanje kadrovskih težav tam, kjer ne bo druge možnosti,« so zapisali v ZVIZ Sonce Slovenije. Med drugim pozivajo vlado in šolsko ministrstvo, naj končno začneta težave reševati premišljeno in z dodelanimi akcijskimi načrti. Bodoče strokovnjake v vzgoji in izobraževanju je treba opolnomočiti in motivirati za delo z otroki nove dobe. Kar je sicer pravilno razmišljanje, a v kratkem roku, ko šole potrebujejo določene profile učiteljev, ne rešuje težav.
Z učitelji brez ustrezne izobrazbe ni nič narobe
Predsednik Društva upokojenih pedagoških učiteljev Ptuj in dolgoletni ravnatelj OŠ Hajdina Jože Lah meni, da v trenutnih okoliščinah ni prav nič narobe, če šole zaposlijo tudi kader brez ustrezne pedagoške izobrazbe, a pod pogojem, da šola takim kandidatom zagotovi ustrezno mentorstvo in omogoči dopolnilno izobraževanje. Tudi sam se je najprej zaposlil kot absolvent pedagoške akademije v Mariboru, torej brez dokončane izobrazbe, saj je takrat primanjkovalo učiteljev. Na hajdinski šoli se je v času njegovega ravnateljevanja zaposlilo kar nekaj pedagoških delavcev brez strokovnega izpita, pa so nato ob dobrem mentorju velikokrat postali najboljši učitelji. »Verjetno jim plača ni bila glavna motivacija za strokovno izobraževanje in delo z mladimi,« je dejal Lah.
Ob uvajanju devetletke so pričakovali pomanjkanje določenih profilov učiteljev zaradi nivojskega pouka. To težavo so premostili z drugimi profili, kot so računalničar, knjižničar, specialni pedagog … »Ni bilo bojazni, da za določen čas zaposleni učitelji ne bi pridobili ustrezne pedagoško-andragoške izobrazbe, ker smo bili kolektiv z jasnimi cilji,« je še povedal sogovornik in dodal, da je bilo še pred nekaj več kot desetimi leti mladih učiteljev naenkrat preveč, vlog na razpisana delovna mesta pa veliko: »Nekatere naše odlične učenke in diplomantke filozofske fakultete so našle edino možno zaposlitev v Boxmarku, gostinstvu ali pa kje drugje. Ko smo odpirali novi vrtec, se je na 12 razpisanih delovnih mest za vzgojiteljico ali pomočnico prijavilo okoli sto kandidatk,« je še povedal Lah, ki nikakor ne more razumeti, zakaj zanimanje za poklic učitelja upada.
Začasno je to dobrodošla rešitev
Ivo Firbas, predstavnik sveta staršev 4. a-razreda na OŠ Hajdina: »Strinjam se s spremembami zaposlovanja učiteljev, saj bodo šole na ta način verjetno našle kader, ki jim ga primanjkuje. Vsekakor pa menim, da bi morala biti to začasna rešitev ali vsaj rešitev prehodnega značaja. Po nekem določenem času bi morali ugotavljati, ali so imele te spremembe sploh želeni učinek. Bi pa morali imeti učitelji več avtoritete in višje plače, pri tem pa ni pomembno, ali že imajo strokovni izpit ali pa ga bodo še imeli.«
