Poimenski seznam presežka delavcev še ni pripravljen, trenutno namreč še potekajo pogovori z zaposlenimi, ki so blizu izpolnitve pogojev za upokojitev, da bi bilo zmanjšanje števila zaposlenih čim manj boleče. Ko bo seznam pripravljen, kar naj bi bilo v roku dveh tednov, bo steklo vročanje odpovedi pogodb o zaposlitvi. 

S protestnim shodom, na katerem so upoštevali epidemiološke omejitve pri zbiranju ljudi, so pokazali, da se ne strinjajo z načrtovanim načinom reševanja krize. "Ne strinjamo se, da se v prvih momentih neke krize, ko poslovni rezultati ne tečejo več po načrtih lastnikov in poslovodstva, znesejo nad delavci," je dejal predstavnik Sindikata poklicnega gasilstva Aerodrom Ljubljana in Sindikata poklicnega gasilstva Slovenije David Švarc, ki dodaja: "Zavrnili smo njihov način reševanja te krize, ki ni pravi, ki gre v breme delavcev in prav nič v breme kapitala, lastnikov in poslovodstva, ki že več let kujejo visoke dobičke." 

Sekretar v gorenjski območni organizaciji Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Matej Jemec pa je poudaril, da je treba spoštovati delavce in pogledati na to, koliko so doprinesli družbi, ter jih postaviti pred kapital. 

Sindikati so upravo in lastnike pozvali, naj z odpuščanji počakajo najmanj do konca leta, ko se bo izkazalo, kako bo s ponovnim vzpostavljanjem prometa, do tedaj pa skušajo izkoristiti državno pomoč, torej čakanje na delo in subvencioniranje skrajšanega delovnega časa. V sindikatih so ob tem prepričani, da se bo promet znova začel povečevati, in da bi se odpuščanje izkazalo za nepotrebno. 

V preteklosti delali tudi prekomerno

"To podjetje zmore preiti to krizo brez odpuščanja," je prepričan Švarc. Spomnil je, da je bilo v preteklosti v podjetju premalo ljudi, in da so mnogokrat delali prekomerno. Kot je ocenil, bi z upoštevanjem njihovih pozivov pokazali pravi odnos do delavcev, za katere poslovodstvo ves čas trdi, da so največje bogastvo podjetja.

Predsednik Svobodnega sindikata Slovenije Mirsad Begić je izpostavil "ignoranco in nepripravljenost poslovodstva za iskanje za delavce bolj sprejemljivih rešitev", pa čeprav velja Fraport Slovenija za družbeno odgovorno podjetje, ki ima poleg drugih tudi certifikat družini prijaznega podjetja.

Dobiček v zadnjih dveh letih

Sindikalisti so spomnili, da je podjetje v zadnjih dveh letih ustvarilo več kot 20 milijonov evrov dobička, letošnja izguba pa naj bi znašala 10 milijonov evrov. Če bi z odpuščanji počakali do konca leta, bi bila ta izguba višja le za dva milijona evrov, je povedal Begić. Delavce pa boli tudi to, da družba vsako mesec najde 1,5 milijona evrov za nadaljevanje gradnje terminala, ne pa 250.000 do 300.000 evrov za plače 120 presežnih delavcev.

Naslednji korak je lahko stavka

Naslednji korak zaposlenih v boju proti odpuščanjem bi bila lahko stavka. "V takšnih primerih, ko se uprava poslužuje takih najbolj neugodnih, neprijetnih in krivičnih ukrepov, je edini pravi odgovor dejansko stavka," je ocenil Švarc in dodal, da jih bodo v sindikatu, če se bodo odločili za to potezo, vsekakor podprli.

Iz poslovodstva Fraporta Slovenije se je na današnji protest odzval pravnik Boštjan Šijanec, ki je izpostavil, da mora družba storiti vse, da zagotovi vzdržno poslovanje. "Možnosti, da bi z odpuščanji čakali do konca leta, dejansko ni," je povedal in dodal, da ima Fraport Slovenija trenutno ogromne stroške ter izjemno nizke prihodke ter si ne more privoščiti čakanja.

Kar se tiče koriščenja ukrepov države, kakršno je nadomestilo za čakanje na delo, pa v tem trenutku za podjetje ne pride več v poštev, saj je ukrep namenjen začasnemu zmanjšanju obsega dela, Fraport Slovenija pa doživlja trajno nezmožnost zagotavljanja dela za večje število zaposlenih, je pojasnil.

Glede morebitnih rezerv iz preteklega dobička je povedal, da se je dobiček porabljal za nove zaposlitve, šolanje zaposlenih in izboljšanje pogojev dela. Glede na nastale razmere ga porabljajo tudi za trenutno poslovanje in ga bo do konca leta zmanjkalo. "Da bomo zagotovili nadaljnje dolgoročno normalno poslovanje, bo morala družba vzeti kredit," je dejal Šijanec.

Letalski prevozniki se večinoma na ljubljansko letališče, z izjemo za letošnje poletje izgubljenih povezav z Madridom, Helsinki, Zürichom in Münchnom, sicer počasi vračajo, vendar pa je potnikov precej manj. Polnitve letal so mnogo slabše kot pred pandemijo, pa tudi prevozniki, ki so utrpeli izdatne izgube, zmanjšujejo flote.

Največji vpliv na obsežen upad števila potnikov imajo omejitve na mejah in obvezne karantene, zato je turistov malo. Letos na brniškem letališču po optimističnem scenariju pričakujejo le pol milijona potnikov, kar je približno 30 odstotkov lanskega prometa. Prihodnje leto pa pričakujejo 1,1 milijona potnikov.