»Da mlajše populacije politika ne zanima, je predsodek,« pravi 30-letni politolog Matej Grah iz Černelavcev. »V veliki meri je njihova manjša udeležba v njej zgolj posledica preprostega dejstva, da so iz nje izrinjeni. Uveljavljene politične strukture jim ne prisluhnejo, ne prepustijo jim moči in ne vključujejo jih v svoje delovanje. Parlamentarne stranke sicer imajo podmladke, toda v večini primerov služijo le ustvarjanju videza odprtosti.« Gre torej za vprašanje medgeneracijskega konflikta; starejše generacije preprosto še niso pripravljene na umik in na to, da bi prepustile vzvode politične in družbene moči – in mladi se te »privatizacije« demokracije še kako zavedajo.
Grah je zanimiv mlad moški in izjema, ki potrjuje pravilo. Po opravljenem magisteriju iz politologije se je Prekmurec zaposlil na slovenskem veleposlaništvu na Dunaju – kot šofer. Danes opisuje izkušnjo kot neprecenljivo za svojo osebnostno in strokovno rast, ob delu pa se je vpisal še na doktorski študij, spet iz politologije. Ko je iz Avstrije spremljal, kako se Slovenija med epidemijo korone poglablja v avtokracijo, v kateri so že ogroženi temelji demokratične ureditve, kot so svoboda izražanja mnenj, zbiranja na javnih površinah in delovanje medijev, se je odločil, da je napočil čas, da svoji državi tudi v praksi pomaga z nakopičenim znanjem.
Vrnil se je v Slovenijo in se pridružil Gibanju Svoboda; danes je vodja strankinega podmladka in drugouvrščeni na njenem seznamu kandidatk in kandidatov za evropski parlament. »Začutil sem, da je to stranka, ki mlade obravnava kot enakopravne deležnike in jih vključuje v svoje delovanje,« pojasnjuje. »Svoje predstavnike imamo v izvršnem odboru, sam pa poleg slednjega zasedam še mesto v strankinem svetu. Ob tem člani podmladka delujejo v vseh vladnih ministrstvih – po najboljših močeh pomagajo in nabirajo dragocene izkušnje.«
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 23, 4. junij, 2024.
