Zgodbe

Bolnike z demenco odklanjajo, mar ne?

Neva Železnik
28. 6. 2024, 06.00
Deli članek:

»Demenca ne izbira spola, barve kože, mej, države, za njo lahko zboli prav vsakdo. Bolj si star, več možnosti imaš, da zboliš. Toda večina starejših se sploh ne zaveda, da lahko sami močno zmanjšajo tveganje za nastanek demence, ki je sicer kronična in neozdravljiva bolezen možganov. »Zato bi morali več govoriti o preventivi in o tem, kaj jo preprečuje ter upočasnjuje. Prepričan sem tudi, da bi morali mediji o tem več govoriti in pisati,« pravi Jože Pečnik, upokojen pedagog, oče in dedek, čebelar, vinogradnik, sadjar, ljubiteljski gojitelj poštnih tekmovalnih golobov ter predsednik Spominčice Novo mesto, ki jo je leta 2016 ustanovila njegova žena Darka. Po njeni prerani smrti dve leti pozneje s sodelavci nadaljuje njeno delo.

Shutterstock
»Pred 65. letom zboli za demenco le odstotek ljudi. Po 65. letu pa obolevanje strmo raste. Pri osemdesetih ima demenco že vsak četrti, pri devetdesetih pa vsak tretji. Zato velja živeti zdravo!«

Dolenjska Spominčica vključuje naslednje občine: Novo mesto, Šentjernej, Dolenjske Toplice, Mirno Peč, Žužemberk, Stražo, Škocjan in Šmarješke Toplice. Šteje že več kot tristo članov in članic, ki obiskujejo tudi domove in so v veliko pomoč svojcem oseb z demenco. »To je še posebno pomembno zdaj, ko domovi starejših zaradi pomanjkanja kadrov sploh ne sprejemajo oseb z demenco. V našem novomeškem domu starejših pa že nekaj časa odklanjajo vse moške z demenco, sem in tja pa še sprejmejo kakšno žensko.«

Demenca ni normalen pojav staranja

Navadno gremo k zdravniku, če ga seveda imamo, kadar nas boli glava, trga po kosteh, imamo bolečine v želodcu itd. »Le redko kdo pa gre sam k zdravniku in reče, da se mu zdi, da ima demenco. Še posebej to opažamo na podeželju, saj si pred demenco mnogi zatiskajo oči: sploh bolniki, kar je še nekako razumljivo, a tudi svojci.« Pečnik meni, da je tako zato, ker v prvi fazi bolezni bolniki navadno še lahko živijo sami in skrbijo zase. »Kar znajo, znajo, ne morejo pa se naučiti nič novega.«

Velikokrat sliši, da je demenca čisto normalen pojav staranja. »Pa to ni res. Zato je dobro čim prej k zdravniku specialistu, saj lahko s primerno terapijo za nekaj časa ustavi njeno napredovanje. Ves čas pa lahko z zdravili lajša stranske učinke, kot so blodnje, nemir, nespečnost itd.« Po razmisleku še doda, da se tudi zdravniki še vedno preslabo in prepozno odzivajo na bolezenske znake. »Posebno kadar pride k njim starejši človek iz kmečkega okolja, ki o svojem duševnem zdravju ne govori. Misli, da se to ne spodobi.«

Svojci oseb z demenco velikokrat vidijo rešitev za svoje nemočne starše v bivanju v domu starejših. »A to potegne za sabo nove izdatke. Starejši kmetje imajo nizke pokojnine, pa tudi niso upravičeni do dodatka za pomoč in postrežbo, zato ostajajo doma in pogosto se ne ve, kako živijo, ko so otroci po službah ali delajo na kmetijah.« Dolenjska Spominčica ima sicer kar nekaj prostovoljcev in prostovoljk, a seveda nihče od njih ne more nadomestiti 24-urne ljubeče skrbi, nege in nadzora, ki jih potrebuje oseba z demenco v tretji fazi bolezni. »Zato vsi težko pričakujemo dolgotrajno oskrbo na domu. V življenju in ne samo na papirju!«

Obregne se še v predolge čakalne vrste pri nevrologu ali psihiatru, saj traja tudi leto dni, da prideš do specialista. »Potem se neredko zgodi, da zaradi časovne oddaljenosti pregleda svojci pozabijo tisti dan peljati bolnika na pregled ...«

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana,  št. 26, 24. junij, 2024.

revija Jana
Izšla je nova številka revije Jana. Prijazno vabljeni k branju!