Zgodbe

Bo Hofer tožil Natašo Pirc Musar?

Jelka Sežun, jelka.sezun@jana.si
1. 7. 2024, 18.05
Deli članek:

Slovenska predsednica je v govoru med obiskom Nemčije (in nogometnega prvenstva) pa tudi na omrežjih X in Facebook uporabila navijaško geslo »kdor ne skače, ni Sloven'c«, ki ga je že pred leti pravno zaščitil Hofer. Malce kljubovalna je bila, se zdi. Če bi tuji trgovec zaradi nedovoljene rabe zaščitenega slogana predsednico zvlekel pred sodišče, bi lahko prišlo do zanimive debate o kraji intelektualne lastnine in o tem, kdo je v resnici tat besed. Ampak ne, ne verjamemo, da se bo to zgodilo.

revija Jana
Kdo je v resnici tat besed?

Čisto potihem, diskretno, si je vzel nekaj, kar ni bilo njegovo – ravno pet let bo tega, 31. julija 2019 je nemški trgovec Hofer na Uradu za intelektualno lastnino vložil zahtevo za registracijo ponarodelega slogana Kdor ne skače, ni Sloven'c. Tri mesece pozneje je začel teči rok za ugovor, ampak ugovora ni bilo, ker za zahtevano registracijo ni nihče vedel. Sredi junija 2020, ko so se Slovenci še ukvarjali s pandemijo, je tako Urad izdal odločbo o registraciji znamke – in Hofer, ki ne vlaga v slovenski šport, je za najmanj deset let postal lastnik najbolj uporabljanega slovenskega navijaškega slogana. Zgodovina ne beleži, ali so novi lastniki ob tem skakali, četudi so uradno Nemci. In to je to. Vse je legalno in pravnomočno. Ugovora ni.

Družbeno odgovorno?

Samo da ugovor, povsem neuraden, je, čeprav z zamudo. Zgodba je prišla na dan šele konec letošnjega maja, ko se je o njej razpisalo Delo, in takrat sta pozno, a od srca, ponorela Olimpijski komite Slovenije (OKS), še bolj pa ljudstvo, ki se je počutilo izigrano in okradeno. Odvetniki omenjajo »marketing iz zasede«, strokovnjaki za marketing pa menijo, da je Hoferjeva poteza neproduktivna. Pa opravičilo bi bilo tudi na mestu, je rekel eden.

revija Jana
Tatovi besed

Hofer Slovenija, ki ima na svoji spletni strani zavihek Družbena odgovornost (»tudi izven okvirjev naše osnovne dejavnosti s svojim znanjem in viri pozitivno prispevamo k razvoju družbe in ravnamo družbeno odgovorno«) in je mirno sedel na zdaj-svojem-prej-našem sloganu, se je zavil v molk. Ni se opravičil, še na novinarska vprašanja ni odgovarjal. Tudi na naša ne. Še enkrat povemo, naredili niso nič nezakonitega, da je bil njihov naskok na slogan etično sporen, pa ni dvoma. Usedli so se na nekaj, kar ni njihovo, kar ni bilo nikoli njihovo, vendar ni bilo zaščiteno in so si torej lahko prisvojili.

Popolno razvrednotenje slovenskega

A Hofer sploh ni prvi. Tujci nam (zakonito) kradejo misli in besede večkrat, kot si mislimo. Veliki tuji trgovci – kateri od velikih trgovcev pri nas pa ni v tuji lasti? – nam, prav tako povečini povsem legalno, že leta izpred nosa pobirajo (nezavarovane) izdelke domače pameti: Sparu je pred časom padel v oči znameniti turistični slogan Slovenija, moja dežela, ki je igral na mile strune domoljubja – pa so ga leta 2012 odkupili od lastnika, Studia Marketing, in ga začeli uporabljati za promocijo svojih izdelkov (da hočejo »pomagati slovenski proizvodnji«, so rekli), stvar pa je šla takrat Slovencem močno v nos. »Prišlo je do popolne devalvacije slovenskega,« so menili slovenski oglaševalci, ki so se tudi strinjali, da se je trgovec, ki ni v pravnem pogledu ničesar narobe naredil, z uporabo odkupljenega slogana pravzaprav ustrelil v koleno. A po začetnem ogorčenju so se Slovenci pomirili in sčasoma tudi odpustili, se zdi.

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana,  št. 27, 2. julij, 2024.

revija Jana
Izšla je nova številka revije Jana. Prijazno vabljeni k branju!