Ljudje

Saša Einsiedler: Da bi bil on lahko več, sem se delala manjšo

Sonja Javornik
1. 7. 2024, 18.00
Deli članek:

Kako boli ločitev, Saša Einsiedler zelo dobro ve, saj se je ločila dvakrat. Ker se je že po prvi ločitvi poglobila vase in partnerske odnose, ima kar nekaj znanja na tem področju, to je očitno tudi ob pogledu na njeno najnovejšo knjigo Razšla sva se – postavljam nove temelje, ki bo izšla 6. julija. Ločitev je za vsakogar huda preizkušnja, zato je dobro, da predelamo razočaranja in odpustimo tako sebi kot partnerju. Tik pred izidom knjige smo se s Sašo pogovorili o tem, kako danes gleda na svoja zakona.

Mateja J. Potočnik
Saša Einsiedler

Od vaših dveh ločitev je že kar nekaj let. Zakaj ste se zdaj lotili te knjige?

Med korono sem videla, kako je bilo nekaterim parom težko, ker so bili kar naenkrat cele dneve skupaj in niso mogli pobegniti v svoje službe, šport, k prijateljem, ter tako ugotovili, da so v resnici popolnoma odtujeni drug od drugega. Mnogi so se zaradi tega odločili, da se razidejo; in sem si rekla, da moram svoje izkušnje nekako deliti z njimi, da jim bo lažje. Pisanje knjige je trajalo kar nekaj časa, vedno znova sem dopisovala nove ugotovitve, razmišljanja ter vaje. Prav je tudi to, da sem imela tako veliko časovno distanco od svojih izkušenj ločitev, saj zdaj lahko res verodostojno pišem o tem. Vzela sem si čas, da najprej postavim dobre temelje v svojem življenju; ko sem videla, da deluje, to lahko delim. Poleg tega sem zdaj že deset let s partnerjem Andrejem, kar je tudi že doba, ki govori svojo zgodbo o uspehu.

Koliko časa pa sta trajala vaša zakona?

Z obema sem bila okrog sedem let. Od druge ločitve je zdaj že 15 let …

Mateja J. Potočnik
Saša Einsiedler

Kako danes gledate na oba razhoda? Kateri je bil težji?

Zagotovo prvi, ker se je razbila moja iluzija o tem, da bom do konca poročena z enim moškim, kot sta moja mami in oči zdaj že 57 let, pa se še imata rada. Seveda sem upala, da bom tudi jaz tako. Poleg tega sem bila takrat zelo prepoznavna in mi je bilo še toliko težje. Ko sem se prvič ločila, še ni bilo v navadi, da bi se o tem kaj pisalo, tako da sem imela ena prvih intervju o tem, ravno v reviji Jana. Takrat sem odkrito povedala, da nama ni šlo. Da sva se trudila, ampak sva se na koncu razšla. Seveda sem mislila, da sem zafurala življenje sebi in njemu ter obema otrokoma. Zelo sem krivila sebe, saj se mi je zdelo, da nisem bila dovolj dobra, da nisem znala in da je tudi moja »slava« pripomogla k temu. Ker sem se bala, da bi se mož počutil ob meni manj vreden, ko so me povsod vsi prepoznali, sem se ves čas poskušala delati, da sem manj, da bi lahko bil on več. Ampak na koncu se to zame res ni dobro izteklo, saj sem začela verjeti, da nisem dovolj dobra, dovolj sposobna, počutila sem se zelo neprivlačno, celo neumno.

Drugič je bilo torej lažje?

Ko ti gre zakon po zlu, si rečeš: dvakrat se ločijo samo bedaki. Zato sem se še bolj trudila in res želela dati vse od sebe. Poleg tega sem imela še tri nove otroke, torej skupaj pet otrok. Res mi je bilo veliko do tega, da bi se partnerstvo ohranilo. Ampak je bilo to nemogoče in sem se počutila še slabše, tudi zato, ker sem bila prevarana. Zdelo se mi je, da sem čedalje manj vredna, neprivlačna, zavržena. Potem pa se je za nameček pojavilo še veliko zlobe pri nekaterih, ki so po spletu pisali vse mogoče. Vem, da me nekateri že prej niso marali, zdaj si mislim, da jih je motila moja svetloba. Nekaj časa sem še brala te spletne komentarje in sem lahko videla, da pišejo res grde stvari, privoščili so mi, se naslajali … Noben od teh pa ni bil v moji koži, ni čutil mojega trpljenja, moje globoke žalosti in prizadetosti, zato sem vsaj to kmalu prenehala brati, tudi otrokom tega nisem dovolila.

Nadaljevanje intervjuja si lahko preberete v reviji Jana,  št. 27, 2. julij, 2024.

revija Jana
Izšla je nova številka revije Jana. Prijazno vabljeni k branju!