Zgodbe

Bomo postali narod neplodnih?

Alenka Sivka
20. 1. 2020, 22.03
Posodobljeno: 20. 1. 2020, 22.04
Deli članek:

Nočemo zganjati panike, a morda je že (pre)pozno: herbicid atrazin menda mirno pluje po naših pitnih vodah in ga pridno uživamo, predvsem tisti v Dravski kotlini, slabo kemijsko stanje vode pa je tudi v Savinjski in Murski kotlini. Bo kdo ukrepal? Naša ministrstva, ki prelagajo odgovornost drugo na drugo? Inšpekcijske službe? Kmetje, ki atrazin kupujejo pri sosedih, kjer je še vedno dovoljen? Ali bomo počasi postali narod sterilnih moških in rakavih bolnikov, ker državi ni mar?

Zarja Jana
Ob požaru v Kemisu se je izlilo v potok Tojnica in nato v Ljubljanico toliko atrazina, da je koncentracija kar za 175-krat presegala najvišjo dovoljeno za površinske vode.

Hormonski motilec. Anton Komat je že leta 2008 v knjigi Simbiotski človek zapisal svarilo: »Pravi biser slovenskega onesnaževanja je vsekakor herbicid atrazin. Neodvisne raziskovalne institucije po vsem svetu so že zdavnaj ugotovile, da je to genotoksična in kancerogena snov ter hormonski motilec. Številni neodvisni viri trdijo: atrazin povzroča mnoge oblike raka, predvsem raka dojk, jajčnikov, maternice, mod, levkemijo in limfome; atrazin, prepoznan kot rušilec hormonskega ravnotežja, povzroča motnje normalnega delovanja hormonov, razvojne okvare zarodkov, motnje v spolni diferenciaciji, reprodukciji, spolnosti, motnje vedenja in splošen padec odpornosti.« Metoda Dodič Fikfak, predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa, opozarja, da resne agencije, ki presojajo, ali je atrazin kancerogen, štejejo atrazin v skupino 3, kar pomeni, da ni razvrščen v nobeno skupino kancerogenosti oziroma drugače – da ni kancerogen za človeka. »Nedvomno pa povzroča sterilnost«, se strinja s Komatom.

Prepovedan. Pri nas so uporabo tega pesticida prepovedali z zakonom leta 2002. Po dolgem premisleku ministrstva za zdravje. Tudi evropski parlament je že leta 2000 sprejel resolucijo o nevarnih snoveh, ki škodijo hormonskemu sistemu ljudi in naravi. Med njimi je naveden tudi atrazin, ki povzroča navidezno nosečnost, motnje menstruacije, blokado androgenih receptorjev – manj moškosti, zmanjšano delovanje ščitnice. »Opisana zdravstvena tveganja obravnavajo le učinke posameznega toksina in ne govorijo o mešanici pesticidov in nitratov, ki toksične učinke nevarno pomnožijo«, piše Komat v svoji knjigi. In nadaljuje: »Zdrava voda je temelj zdravega življenja. Uničenih in zastrupljenih vodnih virov ne zmorejo sanirati niti policijske enote za posebne namene niti elitne čete poklicne vojske. Ta problem moramo rešiti sami, kajti to je problem, ki smo ga povzročili mi, in je resna grožnja nacionalni varnosti Slovenije.«

Neplodnost. Mikrobiolog in ekolog Gorazd Pretnar, borec za čisto vodo, varno hrano in javno zdravje – pred leti je opozoril na oporečno vodo v vodomatih in mleko v mlekomatih –, se je prav tako boril za prepoved tega nevarnega herbicida: »To je problem vse Evrope, ne samo Slovenije. Atrazin dokazano vpliva na neplodnost moških, na pomanjkanje spermijev, na upadanje sekundarnih moških spolnih znakov, posledica je poženščenje. 

Več v reviji Zarja Jana št. 3, 21. 1. 2020

Več v reviji Zarja Jana št. 3, 21. 1. 2020