Zgodbe

Socialno podjetništvo v slovenski praksi

Tina Nika Snoj
15. 11. 2012, 11.16
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.57
Deli članek:

Predstavljamo nekaj zgledov iz slovenske prakse, ki že živijo in so praviloma namenjeni usposabljanju invalidov ter težko zaposljivih.

V Sloveniji poznamo predvsem kmetijske zadruge, društva in nekaj socialnih podjetij. Pravih delavskih zadrug zaradi pomanjkljive zakonodaje še ne moremo ustanavljati, je pa zanje veliko zanimanja in idej. Tokrat vam predstavljamo nekaj zgledov iz slovenske prakse, ki že živijo in so praviloma namenjeni usposabljanju invalidov ter težko zaposljivih.

Izraz socialno podjetništvo sicer v osnovi pomeni družbenokoristno naravnanost, ne pa pomoči ranljivim skupinam, kakor socialnost praviloma razumemo pri nas. A za zdaj ta drugi pomen dobro opiše, zakaj pri socialnih podjetjih gre, saj socialno ekonomijo pri nas trenutno predstavljajo predvsem invalidska podjetja in nevladni sektor, v katerem je zaposlenih okoli 6000 ljudi. Socialna podjetja pri nas še niso samovzdržna, kot jih poznajo v EU, torej brez državnih in evropskih sredstev ne bi preživela. V tem pogledu smo šele na začetku poti, ki bo še dolga. A zametki so tu in danes vam nekatere projekte predstavljamo pobliže.

Pomelaj, zadruga za razvoj podeželja. Ustanovilo jo je nekaj pomurskih občin, zasebno podjetje in člani zadruge, da bi v njej povezali interese podeželskega prebivalstva ter možnosti lokalnih skupnosti. Vključuje brezposelne in podzaposlene, delovne invalide, kmete in izdelovalce izdelkov domače obrti, mentorje, delovne terapevte ter mladino. Glavni cilji zadruge so prepoznavanje zaposlitvenih in podjetniških priložnosti na podeželju, razvijanje znanj in spretnosti ter spodbujanje aktivnega državljanstva in vseživljenjskega učenja. V zadrugi se med drugim ukvarjajo z lončarstvom, pletenjem izdelkov iz slame in koruznega ličja, s krovstvom, peko peciva, predelavo sadja in sočivja ter z zeliščarstvom. Svoje izdelke tudi uspešno tržijo.

Društvo Projekt človek se je lotilo projekta Iz koša. Iz uporabljenih predmetov izdelujejo uporabne predmete. Tako reciklirajo plastiko, papir in tekstil ter iz njih naredijo copate, peresnice, beležnice itn. Izdelke prodajajo tudi v spletni trgovini. Na ta način so zaposlili že prve tri ljudi, usposobili pa so jih še precej več.

Tudi Center ponovne uporabe v Tuncovcu deluje po načelu socialnega podjetja, kjer težje zaposljivi v delavnici obnavljajo rabljene izdelke in jih v trgovini nato prodajajo. Njihova ustvarjalnost ne pozna meja. »Smeti« vam pridejo iskat tudi na dom in jih z veliko domišljije predelajo v unikatne kose pohištva, pasje ute, staro steklenino v sveče in še marsikaj drugega.

Gostilna dela v Ljubljani med delovnikom streže zajtrke in kosila, ki jih pripravijo mladi, ki v življenju niso imeli sreče. Ta model smo lahko podrobneje spoznali kot kuharsko akademijo Jamieja Oliverja in je prav tako namenjen združevanju učenja, usposabljanja ter zaposlovanja v obliki gostilne, odprte za javnost.

Tovarna dela z Oblačilnico dela se predstavlja kot edina družbenoodgovorna spletna trgovina z rabljenimi in predelanimi oblačili, kjer so oblačila kot nova, skrbno izbrana in primerno očiščena, ter deluje tudi kot prava trgovina, kjer najdete rabljene in predelane obleke, eko torbice in se tudi naročite za popravilo oblačil. Iskalci prve zaposlitve in brezposelne osebe, starejše od 50 let, v njej odpadnemu tekstilu dajejo novo vrednost.

Spletna trgovina www.brezdobicka.si je spletna prodajalna, ki omogoča, da denar od nakupa namenite programom za otroke, varovanju okolja, ranljivim skupinam in drugim družbenokoristnim programom. Financiranje teh projektov, ki jih izvajajo nevladne organizacije in organizacije socialne ekonomije, v Brez dobička omogočite že z nakupom, brez doniranja, saj marž ne zadržijo zase.

Korenika v Šalovcih je kmetija, ki deluje v sklopu društva Mozaik. V prvem centru eksperimentalnega programa zaposlovanja invalidov je dobilo zaposlitev devet invalidov, ki ne zmorejo delati v drugih invalidskih podjetjih. Zdaj v Koreniki pridelujejo žita in druge poljščine, stiskajo bučno, sončnično in repično olje, sušijo sadje in zelišča, tržijo ekološke pridelke in se ukvarjajo tudi z urejanjem krajine. 


Več preberite v tiskani Jani (št. 46, izid: 13.11.2012).