Če niste pravi, pojdite spat!
Sanja Lončar, vodja projekta Skupaj za zdravje človeka in narave:»To je najcenejši nasvet, ki se ga držim: kadar začutim, da se me nekaj loteva, grem takoj spat. Telo premore neverjetno moč notranjih popravil, tako kot muca Copatarica – ponoči pokrpa vse, kar smo čez dan podrli. Le čas mu moramo dati, včasih ne potrebuje nič drugega.«
***
Kako je kaj z vašimi čustvi?
Dr. Yongping Wang, specialist tradicionalne kitajske medicine in strokovnjak za akupunkturo: »Za dobro zdravje se držim naslednjih navad: vsako jutro se peš odpravim v bližnji park in tam naredim nekaj preprostih in lahkih razteznih vaj. Intenzivna vadba za dobro jutro ni priporočljiva, saj je zjutraj stabilnost hrbtenice relativno slaba – šele proti večeru postane stabilnejša. Izvajam tudi či gong, vadbo, za katero Kitajci verjamemo, da podarja dolgo življenje. Gibanje je zelo koristno, vendar v zdravih mejah, zato z ničimer v življenju ne pretiravajmo. Moški po štiridesetem letu, še bolj pa po petdesetem, naj recimo ne pretiravajo niti s spolnostjo, saj lahko poslabša delovanje jeter in ledvic, kar lahko med drugim povzroča bolečine v sklepih in krče v nogah. Ženske, ki so nagnjene k mrzlim rokam in nogam, bi se morale več gibati, v nasprotnem se jim lahko pojavijo ginekološke težave.
Enkrat na teden v savno. Sam vsak dan pijem čaj z medom, nikoli pa ne pijem napitkov iz hladilnika. Še posebej koristen je zeleni čaj, saj čisti telo. A ne pijte ga pred spanjem, saj zaradi vsebnosti kofeina nekateri po njem težje zaspijo. Kitajska medicina pozna osem metod zdravljenja, ena od njih je potna terapija, zato grem enkrat na teden v savno. Priporočam še, da svojo hrano raje kuhate kakor cvrete. In še nekaj je pomembno: na naše zdravje ne vplivajo samo hrana, ki jo jemo, in stvari, ki jih počnemo, ampak tudi čustva. V tradicionalni kitajski medicini je vsako čustvo povezano z organom: jeza z jetri, žalost s pljuči, strah z ledvicami ... Če se vsakodnevno preveč jezimo, lahko to vpliva na zdravje jeter, dolgotrajna pretirana žalost lahko vpliva na pljuča, neprestani strah pa na ledvice, ki so povezane s celim spektrom drugih delov telesa, npr. z žlezami z notranjim izločanjem, ušesi, kostmi in reproduktivnimi organi. Opazujmo torej svoja čustva in jih skušajmo razumeti, ozavestiti ter predelati. Kadar so uravnovešena, energija po telesu nikjer ne zastaja. To pa ohranja dobro zdravje.«
FOTO: Zeleni čaj čisti telo
***
Pri težavah z grlom pomaga timijanova tinktura
Patricija Šenekar, Hiška zelišč:»Že leta se proti vsem težavam v grlu borim izključno s timijanovo tinkturo. Timijan že iz davne preteklosti povezujejo s pogumom. In res, majhni lističi so prežeti s prav ostro močjo. Ostri timol, ki se zelo dobro izloči z alkoholom, je zelo učinkovit proti številnim bakterijam in glivam. Stari Egipčani so njegovo antiseptično in konzervacijsko učinkovanje izkoristili pri balzamiranju, v srednjem veku so se z njim uspešno ščitili pred kugo. Tudi danes se njegove komponente uporabljajo v tekočini za shranjevanje anatomskih in botaničnih preparatov, saj sodi med najmočnejše naravne antiseptike, kar jih poznamo. In zato vedno, ko začutim, da se v mojem grlu nekaj dogaja, izkoristim moč timola v timijanovi tinkturi. Naredimo jo v razmerju 1 : 5, torej uporabimo en del lističev in štiri dele 50-odstotnega žganja (tropinovec).«
***
Hoja je pomembnejša od vseh vitaminov
Nana Fartek, dr. med., specialistka družinske medicine, svojo poklicanost je našla v skrbi za zdravje starejših: »Ker so moja posebna ljubezen starejši, morda najpomembnejše sporočilo zanje: Gibanje (hoja) ohranja kakovost življenja!Pomembnejše je od vseh vitaminov. Nič ne stane. Vsak dan vsaj 30 minut! Ne obsedite, tudi če so imate okvare sklepov in sklepne bolečine. Lajšajte bolečine in ostanite telesno aktivni. Mišice so tiste, ki vam bodo omogočile kakovostno staranje!«
FOTO: Gibanje nič ne stane. Vsak dan vsaj 30 minut!
***
Življenje je prekratko, da bi jedli mrtvo hrano
Anton Komat, samostojni raziskovalec: »Biologija človeškega telesa ni ločena od biografije človeškega bitja. Obstaja tesna povezava med bolnikovo življenjsko zgodbo in življenjskimi problemi na eni ter njegovo medicinsko anamnezo in simptomi na drugi strani. Torej je hiba v zdravju v bistvu hiba v načinu življenja, ki je ljudem vsiljen. Ljudje zbolijo, ker se morajo prilagoditi brutalnemu družbeno-ekonomskemu sistemu in ker živijo v uničeni pokrajini. Ločim trikotnik bolezni in trikotnik zdravja. Trikotnik bolezni je Bermudski trikotnik med kavčem, hladilnikom in televizorjem. Kavč je prispodoba telesne lenobe, hladilnik skladišče nezdrave hrane in televizor vir strahov, ki sprožajo nenehen stres. Stresni odziv v nizu: amigdala–hipotalamus–hipofiza–suprarenalka – kortizol aktivira simpatikus z vsemi posledicami. Življenje je prekratko, da bi jedli mrtvo hrano. Ob njej vam ne pomagajo nobena prehranska dopolnila. Predniki so rekli, da se najboljša hrana najhitreje pokvari. Sicer pa, ne hodite kupovat lačni in proč s sladkorjem! Trikotnik zdravja je razpet med kmetom, zdravnikom in učiteljem. Moje življenjsko načelo je: naj bo kmet zdravnik, torej naj prideluje zdravo hrano – po Hipokratu: 'Naj bo hrana tvoje zdravilo.' Naj bo zdravnik učitelj, ki uči zdravo živeti – po Hipokratu: 'Bolje je preprečevati kot zdraviti.' Naj bo učitelj kmet, ki obvladuje praktična znanja preživetja, torej tradicionalna znanja prednikov.
Bolno telo ni kot pokvarjen avtomobil, ki ga popravi mehanik. Avto je vozen, toda kakšno je duševno stanje voznika? Vsako telesno stanje je sočasno stanje zavesti, in ker se življenjske težave izražajo kot bolezen, se vprašajmo, kaj nam bolezen preprečuje, da bi počeli? Kaj nam bolezen sporoča? Telo je naš prijatelj na duhovni poti. S spremembo duhovnega počutja odločilno vplivamo na stanje telesa, torej na svoje zdravje. Vzeti si čas zase je prava rešitev za zdravje in dolgo življenje. Vzemimo si čas, da se v vsakem trenutku polno zavedamo svojega telesa kot celote, svojega dihanja in govorjenja, da preudarimo svoje misli, preden jih izrazimo z besedami in uresničimo z dejanji. Bodimo potrpežljivi, naučimo se pogovarjati in prisluhniti drugim, bodimo sočutni ter hkrati ustvarimo prostor duhovne svobode, notranji prostor miru in tišine. In ne pozabimo, da smo otroci narave!«
»Naj bo kmet zdravnik, torej naj prideluje zdravo hrano – po Hipokratu: 'Naj bo hrana tvoje zdravilo.' Naj bo zdravnik učitelj, ki uči zdravo živeti – po Hipokratu: 'Bolje je preprečevati kot zdraviti.' Naj bo učitelj kmet, ki obvladuje praktična znanja preživetja, torej tradicionalna znanja prednikov.«
***
Ne iščite instantnih rešitev
Yen Ting Wang, zdravnica tradicionalne kitajske medicine, Hiša TKM: »Kitajsko dojemanje zdravja zelo drugačno od zahodne miselnosti. Razmišljanje, da bomo uvedli eno spremembo in bo vse v redu, instantne rešitve, ki jih največkrat menjavamo po obdobjih leta, preprosto ni. Bistvo kitajskega razmišljanja ni v ekstremih – zabave v decembru in razstrupljanje januarja – ampak v življenjskem slogu, ki je vse leto enak. Zdravje namreč ni instantna rešitev, ampak je sprejetje zdravega življenjskega sloga, se pravi lokalno in sezonsko prehranjevanje, dovolj časa za spanje (v posteljo je treba iti med 21.30 in 22.30), vsakodnevna rekreacija in redno izvajanje akupunkture. Zdrav življenjski slog vse leto je ključ do zdravja. Slovencem svetujem, da si najdejo dejavnost, s katero bodo vse leto sproščali stres: lahko je umirjena (meditacija, joga, či gong, pilates, poslušanje glasbe, kopel, sprehod) ali šport (tek, hoja v gore, plavanje, plezanje ipd.). Dejavnosti lahko tudi kombinirate. Pri strankah opažam, da si ne vzamejo časa zase.«
***
Razstrupljevalna kopel iz njivske preslice
Erika Brajnik, naturopatinja:»Kopel iz njivske preslice je izjemno koristna; če si jo bomo pripravili ob polni luni, pa se bodo njene moči potrojile. Prednost te kopeli je dvojna, in sicer spodbuja potenje in tako razstruplja telo ter razbremeni ledvice, jetra in pljuča. Poleg tega krepi naša dva glavna filtra v telesu, ledvice in jetra. Preslica vsebuje ogromno silicija, minerala mladosti, saj dejansko pomlajuje tkiva, kožo ter zdravilno vpliva na mehur in ledvice. Kopeli izvajamo vsaj enkrat na teden vso zimo. Še posebej bodo koristile vsem, ki imajo mrzle ali potne roke in noge, ženskam, ki imajo neredno ali močno menstruacijo oziroma kadar ta izostaja, moškim z vneto prostato ter vsem, ki imajo težave z mehurjem, ledvicami, bolečinami v križu, kolkih ali vratu in hrbtenici. Kako jo pripravimo? Čez noč namočimo 100 g njivske preslice v 3 l vode. Naslednji dan vremo 20 minut. Če jo pozabimo namočiti, jo kuhamo dlje (1 uro). Precedimo in pazljivo vlijemo v čim bolj vročo vodo za kopel. Pred kopeljo in v njej pijemo veliko vode, tako se bo potenje lažje sprožilo. Vsekakor morajo biti v vodi predel nad ledvicami ter jetra. V njej smo 20 minut. Preslica odpravlja tudi gube, zato si z njo še splaknemo obraz. Ko končamo, se mokri zavijemo v brisačo in potimo še leže v postelji. Zelišče lahko uporabite še trikrat. Kdor ima težave s krčnimi žilami, se kopa tako, da moli noge iz kopeli.«
***
Zeliščna blazinica in svež zrak
Jožica Bajc Pivec, zeliščarka: »Vsako jutro je pri nas obvezna velika skodela zelo toplega čaja z medom sosedovih čebel in veliko limone. Sestavo čajne mešanice prilagajam letnim časom in težavam. Sedaj je obvezna sestavina materina dušica, ki ji dodam trpotec, lučnik, posušene smrekove vršičke ter ščep bezga in lipe. Tudi mene se kdaj loti prehlad, takrat si pomagam z zeliščno blazinico, ki jo pogrejem in si jo položim na predel bronhijev ali pljuč. Najraje imam seneni drobir, lahko pa bi ga nadomestila z mešanico materine dušice, sivke, melise, šentjanževke in kamilic. To blazinico nosim na sebi nekaj ur na dan in vso noč. V domači lekarni imam še lučnikov sirup, ki mi pomaga, kadar me napade hud kašelj. Je pa obvezni del premagovanja zimskih viroz in prehladov tudi počivanje. Telesu moramo dati možnost, da se obnovi in okrepi. Že naši predniki so vedeli, da je zima čas za počitek. V dolgih zimskih nočeh si nabiramo zaloge moči za poletje. Ob upoštevanju tega ritma se lahko izognemo hujši pomladanski utrujenosti. Vendar smo ob današnjem tempu življenja na to pozabili. Obvezen del skrbi za zdravje je tudi zračenje bivalnega prostora, predvsem spalnice. Svež zrak pomaga, da bolje in lažje spimo. Prisegam na spanje pri vsaj delno odprtem oknu tudi pozimi. Potrebna je kakšna odeja več, a spanec je boljši.«
Celoten prispevek si lahko preberete v reviji Jana, št. 3, 17. 01. 2023.
