Več ko jemljemo zdravil, predvsem v pozni starosti, več je možnosti za njihove neljube medsebojne reakcije. Ženske naj bi po jemanju zdravil utrpele skoraj dvakrat več stranskih učinkov kot moški, menda na račun imunskih in hormonskih dejavnikov. Še najbolj pa stranski učinki ogrožajo ljudi z okrnjenim delovanjem jeter ali ledvic, saj to pomeni, da njihovo telo ne zmore presnoviti zdravila po najboljših močeh. So pa s študijami potrdili še eno zanimivost. O tem, kako bomo sprejeli denimo antibiotik, namreč v veliki meri odločajo kar naši geni. Prav poseben je gen P-450 v jetrih, ki ga lahko odkrijemo z genetsko analizo.

Zdravila v rdeči coni s hujšimi zapleti

Antibiotiki so med prvimi desetimi najpogosteje predpisanimi zdravili, ki jih večkrat spremlja preobčutljivostna reakcija v obliki driske, slabosti in bruhanja. V tem primeru je treba zdravljenje nemudoma prekiniti in antibiotik nadomestiti z drugim, telesu pa pomagati okrevati z dodatki probiotikov.

Protibolečinska zdravila

Veliko jih je na voljo tudi brez recepta. V slednjem primeru se zgodi, da jemljemo kar več takšnih zdravil, zaradi česar se organizem kajpak upre. Pojavijo se bolečine v trebuhu, slabost in lahko celo krvavitve v prebavilih. Zelo pomembno je, da poskušate za blažitev bolečine uporabiti karseda majhen odmerek zdravila, saj ta lahko vplivajo tudi na zbranost, poslabšajo reflekse in povzročajo zaspanost.

Zdravila za bolezni srca in ožilja

Previdno, če jemljete zdravila za zniževanje previsokega krvnega tlaka, za uravnavanje maščobe v krvi in za uravnavanje ritma srca. Do stranskih učinkov v obliki otekanja gležnjev, vrtoglavice, omotice in glavobolov najpogosteje pride pri zdravljenju sinusne bradikardije, ob uvajanju zdravil za zniževanje povišanega krvnega tlaka pa pogosto nastopijo šibkost, nemoč in omotica. Zdravila je treba uvajati zelo počasi.

Zdravila za redčenje krvi

Ob uživanju zdravil za preprečevanje nastajanja krvnih strdkov, denimo po kirurškem posegu, rado pride do krvavitev. Te se pojavijo na sluznici v ustih ali nosu, v prebavilih in sečilih, ženske imajo močnejše menstrualne krvavitve in površinske rane se praviloma počasneje celijo.

Protivnetna zdravila

Nedolžni niso niti glukokortikoidi oziroma protivnetna zdravila ob alergijah ali revmatičnih obolenjih, raznih boleznih kože, ob hudih in nevarnih alergijah, ob boleznih dihal, prebavil in živčevja, saj včasih pripeljejo do razjed v sluznicah, spremenjenega apetita, visokega krvnega tlaka, otekanja in mišične slabosti. Pri ženskah se lahko pojavijo motnje menstrualnega cikla, dolgotrajno jemanje pa ima za stransko posledico celo osteoporozo.

Pomirjevala

In končno so tudi še pomirjevala iz skupine benzoadiazepinov, ki jih predpišejo ob depresiji, tesnobi, napetosti, nemiru, razdražljivosti, strahu in nespečnosti, njihovo delovanje pa lahko občutimo z omotico, zaspanostjo, vrtoglavico. Stranski učinek, ki sproža največ polemik, je, da potrebujete sčasoma za njihovo učinkovanje namesto ene dve uspavalni tableti, čez nekaj mesecev pa morda niti po dve ne zadostujeta več. Ta zdravila so primerna le za krajši čas.