Raziskava avstralske nacionalne agencije za znanost je pokazala, da lahko SARS-Cov-2 preživi veliko dlje, kot smo sicer domnevali. Je pa potrebno poudariti, da je eksperiment potekal v temi, znano pa je, da je lahko ultravijolična svetloba usodna za virus, poroča BBC.
Novi koronavirus se širi predvsem s kašljanjem, kihanjem, pogovarjanjem. Obstajajo pa tudi dokazi, da se lahko širi po zraku. Okužiti se je mogoče tudi z dotikanjem okuženih površin.
Prejšnje raziskave so pokazale, da lahko SARS-Cov-2 na površini bančnih listin in steklu preživi od dva do tri dni ter do šest dni na plastiki in nerjavečem jeklu. Dognanja avstralske agencije za znanost CSIRO pa kažejo, da je virus ekstremno trdoživ – na gladkih površinah, kot so zasloni pametnih telefonov, papir in plastika, lahko v temi in pri sobni temperaturi preživi tudi do 28 dni. Za primerjavo: gripa se v enakih pogojih vda po 17 dneh.
Raziskava, objavljena v publikaciji Virology Journal, je pokazala tudi, da je SARS-Cov-2 bolj občutljiv na visoke temperature kot nizke: na nekaterih površinah je po 24 urah pri temperaturi 40 stopinj Celzija prenehal biti nalezljiv. Izkazalo se je še, da se je dlje časa obdržal na gladkih, neporoznih površinah kot pa na poroznih materialih, kot je tkanina, za katero so ugotovili, da po 14 dneh ni prenašala nalezljivega virusa.
Kritike raziskave
Nekateri iz znanstvene srenje so se obregnili ob študijo, češ da bo v javnosti povzročila nepotreben strah in da kot glavnega nosilca za širjenje virusa niso uporabili sveže človeške sluzi. Ta pa je, tako profesor Ron Eccles z Univerze v Cardiffu, sovražno okolje za viruse, saj vsebuje veliko belih celic, ki proizvajajo encime za uničevanje virusov, lahko pa tudi protitelesa in druge kemikalije za nevtralizacijo virusov. Po njegovem mnenju tako nalezljivi virusi v sluzi na površinah preživijo le nekaj ur in ne več dni.
Julija je bil v publikaciji Lancet objavljen prispevek, v katerem je profesor mikrobiologije na Univerzi Rutgers Emanuel Goldman zatrdil, da je verjetnost prenosa s površine zelo majhna. Študije, ki kažejo drugače, naj bi le minimalno odražale resnične življenjske situacije.
Še dlje je prejšnji teden šla Monica Gandhi, profesorica medicine z Univerze Kalifornija. Dejala je, da se koronavirus ne širi preko površin.
Izbruhi v predelovalnicah mesa
Avtorji omenjene raziskave menijo, da bi lahko zmožnost virusa, da na nerjavečem jeklu preživi pri hladnejših temperaturah, pojasnila izbruhe covida-19 v predelovalnicah mesa in skladiščih za zamrznjeno blago. Pri tem so opirajo na predhodne raziskave, ki kažejo, da lahko virus preživi tako na sveži kot tudi zamrznjeni hrani.
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) sicer nima podatka, da bi se kdo okužil preko hrane ali embalaže živil.
