V Južni Koreji so zabeležili kar 277 bolnikov, ki naj bi za koronavirusno boleznijo zboleli še drugič, zaradi česar so znanstveniki svarili pred črnogledo možnostjo, da ima novi koronavirus bodisi sposobnost »reaktivacije« bodisi lahko osebo, ki je bolezen že prebolela, znova okuži. Južnokorejski strokovnjaki s področja nalezljivih bolezni zdaj menijo, da sta obe možnosti malo verjetni, je pred nekaj dnevi poročal portal livescience.com. 

Oh Myoung-don, zdravnik z Nacionalne univerzitetne bolnišnice v Seulu, je med četrtkovo novinarsko konferenco pojasnil, da z metodo verižne reakcije s polimerazo (PCR), s katero so ugotavljali prisotnost novega koronavirusa, ni mogoče razlikovati med genskim materialom »kužnega virusa« in delci »mrtvega virusa,« ki so lahko v telesu prisotni še dolgo po tem, ko je bolnik že okreval. »Gre za zelo preproste teste. Čeprav je bolnik že okreval in ni več kužen, so lahko v njegovem telesu še vedno prisotni ti majhni delci [neaktivne] virusne RNK, zaradi katerih je test lahko pozitiven,« pa je po poročanju livescience.com njegove besede potrdila Carol Shoshkes Reiss z Univerze v New Yorku. Pojasnila je, da bi bilo treba za ugotavljanje, ali se je določena oseba znova okužila, uporabljati povsem drugačne teste, ki se jih običajno ne izvaja. Laboratorijski tehniki bi morali poskušati ugotoviti, ali je mogoče te vzorce virusa pod idealnimi pogoji ponovno vzgojiti v petrijevki. 

Po navedbah južnokorejskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni ti bolniki, pri katerih so okužbo potrdili po okrevanju, virusa niso bilo več sposobni širiti naprej ali pa je za to obstajala zelo majhna verjetnost. V znanstveni skupnosti glede na doslej razpoložljive podatke o novem koronavirusu na splošno soglašajo, da se ljudje ne okužijo še drugič, temveč da gre za »lažne pozitivne teste,« je še dodala Reissova.

Ne okuži celičnega jedra

Oh Myoung-don je na tiskovni konferenci pojasnil še nekatere druge značilnosti novega koronavirusa, zaradi katerih gre sklepati, da v primeru covida-19 ne gre za »kronično ali ponavljajočo se okužbo.« Kot je dejal, se proces razvoja novega koronavirusa ne dogaja v celičnem jedru, virus namreč tja ne prodre. Po navedbah Reissove se novi koronavirus s tega vidika razlikuje od denimo virusov HIV in noric, ki lahko prodreta v samo jedro, se tam skrivata več let in se nato ponovno aktivirata. Sars-cov-2 ostane zunaj jedra, od koder se hitro širi na druge celice. Zato je »zelo malo verjetno, da bi se lahko virus v telesu ponovno aktiviral kmalu po okužbi,« je še pojasnila, čeprav je to teoretično možno. »Ne vemo, kaj se bo zgodilo čez eno leto, nihče nima tovrstne steklene krogle,« je dejala Reissova.

Dodala je tudi, da so genetske spremembe v virusu v tem trenutku »premajhne,« da bi se ta lahko izognil imunskemu sistemu osebe, ki je že bila okužena. »Če bo virus ostal takšen kot je, z zelo majhnimi spremembami, potem je verjetnost, da bi se lahko oseba naslednje leto znova okužila, zelo majhna,« je pojasnila. Ob tem je poudarila, da gre zaenkrat le za domneve ter da bo potrebnega še precej časa, preden bomo razumeli, »kakšna je moč vojske, ki jo imunski sistem ustvari za boj proti temu virusu, in to, ali je zaščita te vojske dolgotrajna.« V najboljšem primeru, ki je po njenih besedah verjeten, se bo novi koronavirus vtisnil v »imunski spomin« gostitelja, tako bo lahko imunski sistem ob vnovični izpostavljenosti virusu tudi v primeru, ko bo količina protiteles s časom upadla, hitro spodbudil razvoj novih protiteles.