Rakave celice lahko prodirajo v okoliško tkivo ali s krvjo in limfo zaidejo tudi v druge dele telesa, kjer nastanejo zasevki oziroma metastaze rakavega tkiva. Kdo bo zbolel in za katerim rakom, z medsebojnimi učinki določajo dejavniki iz okolja in načina življenja, dedna nagnjenost in naključje. Gre za tako imenovane dejavnike tveganja. Izpostavljenost posameznemu dejavniku tveganja namreč še ne pomeni, da bo vsak izpostavljeni zagotovo zbolel. Pomeni pa večjo verjetnost, da bo zbolel v primerjavi s tistim,  ki temu dejavniku ni izpostavljen. Danes vemo, da je polovica vseh rakov posledica načina življenja (kajenje, nezdrava prehrana, preveč alkohola, nezadostna telesna dejavnost) in učinkov dejavnikov iz okolja (bioloških, kemičnih in fizikalnih).

Najpogostejši raki pri nas

Najpogostejši raki pri nas so rak kože, prostate, debelega črevesa in danke, pljuč ter tudi dojke. Ti obsegajo skoraj 60 odstotkov vseh novih primerov rakavih bolezni. Moški v Sloveniji najpogosteje zbolevajo za rakom prostate (ima ga kar 21,5 odstotka bolnikov), rakom kože (14,7), rakom debelega črevesa in danke (13,8), sledijo pa rak pljuč, rak glave in vratu, rak želodca, melanom, rak mehurja in ledvic ter rak trebušne slinavke. Ženske v Sloveniji najpogosteje zbolevajo za rakom dojk (ima ga 19,8 odstotka vseh bolnic), rakom kože (18,3), pa tudi za rakom debelega črevesa in danke, rakom pljuč, rakom maternice, melanomom, rakom želodca, rakom trebušne slinavke in rakom jajčnikov.

Sodobne metode zdravljenja raka

Kdo bo zbolel in za katerim rakom, z medsebojnimi učinki določajo dejavniki iz okolja in načina življenja, dedna nagnjenost in naključje.

Kirurgija je najstarejša in tudi danes najpogostejša oblika zdravljenja raka. Okrog 60 odstotkov bolnikov z rakom je operiranih, operativno zdravljenje pa pogosto kombiniramo z drugimi oblikami zdravljena. Pri zdravljenje z zdravili uporabljamo učinkovita zdravila, ki pobijajo rakave celice in zavirajo njihovo rast. Pri zdravljenju raka z zdravili uporabljamo citostatike (kemoterapijo), hormonska zdravila in v novejšem času tako imenovano tarčno zdravljenje. To so zdravila, ki so usmerjana samo v rakavo celico, so zato učinkovitejša in imajo manj sopojavov. Radioterapija uporablja visoke odmerke visokoenergetskih žarkov ali delcev, ki uničijo rakave celice v ciljnem delu telesa. Imunoterapija (biološko zdravljenje) spodbuja telesu lastne mehanizme, ki so naperjeni proti razrasti rakavih celic. Gensko zdravljenje odkriva manjkajoče ali okvarjene gene, ki povzročajo nastanek raka, in jih nadomešča z normalnimi kopijami. Klinične raziskave, v katerih na ljudeh preizkušamo nove načine zdravljenja, pa so primerne predvsem za bolnike, pri katerih standardno zdravljenje ni bilo učinkovito.

Preživetje bolnikov z rakom

V zadnjih desetletjih se preživetje bolnikov z rakom v Sloveniji povečuje, v povprečju vsakih pet let za nekaj odstotkov. Petletno preživetje – delež bolnikov, ki so pet let po bolezni še živi – je pri posameznih vrstah raka različno. Najvišje je pri bolnikih z rakom mod (97,9 odstotka), sledijo rak ščitnice (94,8), rak prostate (89,4), hodgkinova bolezen (87,7), melanom (85,2) in rak dojke (85,2).