Za pravo ovrednotenje njihovega terapevtskega učinka pa so potrebne klinične študije, je bilo slišati v današnji spletni razpravi.

Kot je v razpravi v soorganizaciji Slovenske tiskovne agencije (STA) na temo potenciala matičnih celic za zdravljenje bolnikov s covidom-19 povedal profesor klinične patologije na Univerzi v Vidmu ter direktor oddelka za laboratorijsko medicino Univerzitetnega medicinskega centra v Vidmu Francesco Curcio, novi koronavirus ne bo izginil, temveč bo ostal z nami. Hkrati pa se lahko pojavijo novi virusi, zato je pomembno, da smo pripravljeni in da že zdaj najdemo dobro rešitev. 

Za zdravljenje trenutno uporabljajo nekatera zdravila, ki so že v uporabi za zdravljenje drugih virusnih bolezni. Med njimi sta na primer zdravili, razviti za zdravljenje virusa hiv in za zdravljenje malarije, ter številna druga, "ki včasih dajejo dobre rezultate, pogosto pa ne," je dejal Curcio. Najboljšo rešitev pa trenutno po njegovem mnenju predstavljajo mezenhimske matične celice, podskupina matičnih celic, ki imajo sposobnost uravnavanja delovanja imunskega sistema in regeneracije tkiva. 

Bolniki v drugi fazi

Svetovalka direktorja Nacionalnega inštituta za biologijo in nekdanja dolgoletna direktorica inštituta Tamara Lah Turnšek je pojasnila, da terapija z mezenhimskimi matičnimi celicami pride v poštev v drugi fazi bolezni covid-19. V tej fazi lahko pride do akutnega respiratornega distresnega sindroma (ARDS) - hudega zapleta, ki je posledica burne imunske reakcije, imenovane citokinska nevihta. 

Za ARDS zaenkrat ni zdravila, a se z uporabo mezenhimskih matičnih celic ublaži njegove posledice, izboljša prebolevnost in izboljša možnosti ozdravitve okuženih. Mezenhimske matične celice pri tem po besedah Lah Turnškove opravljajo dve pomembni vlogi naenkrat: poskrbijo za uravnavanje imunskega odziva, hkrati pa spodbujajo ostale celice k regeneraciji tkiva. 

13 partnerjev

Da bi terapije z mezenhimskimi matičnimi celicami ustrezno raziskali in pripeljali na trg, so se raziskovalci združili v mednarodni konzorcij 13 partnerjev iz osmih držav, ki nima samo raziskovalnih ambicij, pač pa operativno že raziskovalno in klinično povezano deluje. Klinične študije so v zaključni fazi priprav. Prijavljeni projekt nosi akronim FAC - Fight Against Corona!, vodilni partner pa je biotehnološko podjetje Educell. 

"Vemo, da v tej pandemiji za velik del populacije ne moremo veliko storiti, lahko pa se učimo in pripravimo orožje za naslednji izbruh, ki se bo gotovo zgodil, moramo pa biti bolje pripravljeni in za to si trenutno prizadevamo," je dejal direktor podjetja Educell Miomir Knežević

Kot je povedal, njihov namen ni zbujati lažnih upanj, temveč pokazati, kako lahko mezenhimske matične celice pomagajo ter kakšen je postopek za vpeljavo terapije. Med drugim morajo ugotoviti, kakšna je prava količina celic, kdo se bo odzval na terapijo in kdo ne, ter zagotoviti dovolj veliko proizvodnjo matičnih celic, ki bo zadostila potrebam trga. 

"Skupaj lahko naredimo več celic, katerih proizvodnja poteka v standardiziranih pogojih. Poleg tega to ni tableta, ki jo vzameš kot antibiotik, temveč potrebuješ celoten sistem, vključno z bankami matičnih celic in zdravniki, ki jih znajo uporabiti. To je drugačen tip medicinske intervencije, ki ga moramo razviti skupaj z bolnišnicami, proizvajalci in znanstveniki," je poudaril Knežević. 

Medicinska izjema za sočutno uporabo

Menzenhimske matične celice so se v preteklosti po mnenju generalnega direktorja indijskega podjetja Stempeutics, ki je partner v projektu, B. N. Manoharja izkazale za zelo varne, zato je pomembno, da pridejo na trg. Če bodo rezultati kliničnih študij dobri in pozitivni, lahko po njegovem mnenju regulatorje prepričajo, da terapijo odobrijo. 

Terapija se trenutno, kot tudi ostala eksperimentalne terapije za covid-19, izvaja pod medicinsko izjemo za sočutno uporabo. Da ima pozitivne učinke, je delno pokazala prva študija sedmih pacientov s covidom-19 na Kitajskem, pozitivne rezultate pa je dala tudi študija v italijanskem Vidmu, kjer so slovenske celične terapevtske pripravke z mezehnimskimi matičnimi celicami dali na voljo pacientu, pri katerem so zatajile vse druge terapije. 

Pacienta, ki je bil že 20 dni na mehanski ventilaciji, s terapijo niso mogli rešiti, kljub temu pa so bili rezultati po mnenju Curcia obetavni. Po injiciranju mezenhimskih matičnih celic so se namreč zmanjšale koncentracije vnetnih dejavnikov v serumu, kar pomeni, da so celice opravljale svoje delo pri reguliranju vnetja, je pojasnil Curcio. 

Nekateri rezultati že jeseni

Kdaj bodo raziskovalci imeli prve klinične študije, bo po besedah Kneževića med drugim odvisno od reakcij Evropske agencije za zdravila. Čeprav se je v tej situaciji administrativno breme nekoliko zmanjšalo, so še vedno potrebni brezhibni postopki v procesu proizvodnje celičnih pripravkov in centraliziran postopek prijave kliničnih študij. Nedvomno pa bodo nekatere rezultate in rešitve imeli jeseni letos, je napovedal. 

Generalni direktor partnerskega podjetja NantWorks Patrick Soon-Shiong je v video nagovoru še izrazil upanje, da bodo mezenhimske matične celice v prihodnosti pomagale tudi pri mnogih drugih boleznih, pri katerih prihaja do nepravilnega delovanja imunskega sistema.