Eden od takih skritih razlogov je prhanje. Pravzaprav brisanje po njem. Če se površno obrišete, koža ostane vlažna, še posebno v pregibih, denimo pod pazduho, med prsti. Na takih mestih ni dovolj pretoka zraka, zato se glivice in bakterije hitreje razmnožijo, še zlasti če je koža nenehno vlažna. Po prhanju je vedno treba uporabljati popolnoma suho brisačo. Še en vzrok neprijetnih vonjav je ščetkanje zob, pravzaprav (ne)ščetkanje jezika. Če pri umivanju zob zanemarite jezik, lahko med dlačicami, ki ga pokrivajo, ostanejo ostanki hrane, na katerih se razmnožijo bakterije. Te pri razgradnji hrane izločajo hlape, ki vsebujejo vodikov sulfid, prav ta pa povzroča neprijeten zadah.
Hrana, ki povzroča neprijeten vonj
Močne začimbe, kot je česen ali pekoča paprika, se pri prebavi razgradijo tako, da proizvajajo pline, ki vsebujejo žveplo. Večina se ga sicer nevtralizira v črevesju in jetrih, nekateri produkti presnove, kot je denimo metil sulfidi, pa se absorbirajo v krvni obtok in nato izločijo skozi pore. Učinek neprijetnega telesnega vonja po zaužitju začinjene hrane lahko traja tudi nekaj ur.
Povzročitelji so lahko diete
Če ste iz prehrane odstranili ogljikove hidrate, se vam lahko zgodi, da boste imeli neprijeten zadah. Ogljikovi hidrati so za telo nujen vir energije, in če jih primanjkuje, začne telo porabljati svoje zaloge maščobe, zaradi česar v krvni obtok prihaja več ketonov, razgradnih produktov maščob. Ti pa lahko povzročijo neprijeten zadah in telesni vonj. Tudi veliko zaužitih vlaknin lahko povzroči neprijeten vonj, le da v obliki plinov. Vlakna v sadju, stročnicah in žitih se prebavljajo šele v debelem črevesu, kjer jih razgradijo bakterije. Ob tem nastajajo plini, kot so vodik, ogljikov dioksid in celo metan, ki morajo nekje iz telesa – v obliki vetrov, običajno ne prav prijetnega vonja.
