Medtem ko je soja še ob koncu 90. let prejšnjega stoletja in v prvem desetletju 21. stoletja veljala za izjemno zdravo živilo ter nadomestek mesa in mlečnih izdelkov, ji je človeštvo pozneje začelo pripisovati tudi negativne lastnosti. Zaradi njene »popularnosti« je pridelovalci niso mogli pridelati toliko, kot so je želeli potrošniki, zaradi česar je postala najbolj gensko spremenjena rastlina. V Argentini so v ta namen uničili skoraj 15 milijonov hektarjev gozdnih površin in travnikov, k temu pa pripomore še uporaba pesticidov, ki škoduje tako živalim kot človeku. To se izraža predvsem z alergijskimi reakcijami pri otrocih. Zato, če uživate sojo, posezite po tisti, ki je pridelana v evropskem prostoru, ali še bolje, v Sloveniji. Čeprav je kakovost soje lahko tudi vprašljiva, naj povemo, da vsebuje bogat nabor hranil in ima številne koristne učinke na telo.

Zakaj je soja priljubljena

Še preden jo hvalimo ali grajamo, preverimo nekaj splošnih podatkov. Spada med stročnice visoke hranilne vrednosti. Vsebuje okoli 20 odstotkov maščob in skoraj 40 odstotkov beljakovin, velike količine vitaminov A, B in K, minerale, kot so kalcij, magnezij in cink, ter folno kislino. V njej najdemo tudi izoflavone, ki uravnavajo hormone v telesu in znižujejo holesterol. Ne pozabimo omeniti, da velja za edini rastlinski vir beljakovin, ki vsebuje velik delež vseh devetih esencialnih aminokislin. Že 25 gramov soje na dan pomaga občutno znižati raven slabega holesterola in ohranjati zdravje srca, ker vsebuje veliko beljakovin in je brez nasičenih maščob, pa je idealen nadomestek mesa.

Kdaj škodi

Kot so pokazale študije, je škodljiva predvsem gensko spremenjena soja, a nekateri strokovnjaki opozarjajo, da podobne informacije veljajo tudi za ekološko pridelavo. Nekatere študije sojo povezujejo s podhranjenostjo, motnjo pozornosti in hiperaktivnostjo, s težavami imunskega sistema, prebavnimi motnjami in nekaterimi vrstami raka.