Multipla skleroza je avtoimunska bolezen centralnega živčnega sistema. Ob procesu propadajo predvsem ovojnice živčnih vlaken, po katerih možgani pošiljajo električne signale in s tem nadzorujejo delovanje našega telesa. Zaradi te poškodbe se informacije prek živcev več ne prenašajo in tako prihaja do različnih okvar (vida, sluha, okončin in tako dalje). Simptomi so lahko različni, a ker so takšni simptomi pogosti tudi pri drugih obolenjih, bolnik največkrat sploh ne ve, da ima multiplo sklerozo.

Utrujenost

Občutek utrujenosti je eden najpogostejših simptomov. Pojavi se pri 80 odstotkih ljudi z multiplo sklerozo in lahko traja tudi več mesecev. Lahko gre za neprekinjeno utrudljivost, zaradi česar bolnik ni zmožen opravljati niti najlažjih del, ali pa gre za zaporedna poslabšanja in izboljšanja – utrudljivost se pojavi po nekajminutni telesni aktivnosti, ki po kratkem počitku mine.

Motnje občutljivosti

Otrplost ali pomanjkanje občutka ter mravljinčenje so prav tako eden pogostejših simptomov. Otrplost se lahko pojavi kjerkoli na telesu – na obrazu, rokah, nogah ..., zaradi česar ima bolnik težave s hojo, držanjem predmetov in celo z žvečenjem. Traja lahko od nekaj ur do nekaj dni in navadno mine sama od sebe.

okužba sečil
Dreamstime
Bolnik ima lahko težave s praznjenjem mehurja.

Težave z ravnotežjem in koordinacijo

Težave z ravnotežjem in koordinacijo se pojavijo, če multipla skleroza prizadene male možgane – predel možganov, ki je odgovoren za koordinacijo gibov. Ker zaradi motenega prevajanja živčnih signalov oslabijo mišice, lahko to vodi do izgube ravnotežja med hojo ali do težav s prijemanjem oziroma držanjem predmetov.

Bolečina in krči

Multipla skleroza ni bolezen brez bolečin, kot so nekdaj mislili. Občuti jih 30–86 odstotkov obolelih. Pojavijo pa se lahko tudi zelo boleči mišični krči, pri čemer se udi krčijo ali iztegujejo in se nehoteno premikajo. V skrajnih primerih lahko spazma povzroči, da se bolnik popolnoma zvije v krču.

Motnje vida

Podobno kot utrudljivost so med znaki, ki se pojavijo najprej, tudi težave z vidom. Pogosto sta simptoma tudi povezana. Motnje se lahko izražajo kot dvojen ali zamegljen vid, nelagoden občutek v očeh ali kot optični nevritis, ki se kaže kot bolečina v očeh.

Težave z odvajanjem vode in zaprtje

Težave z mehurjem oziroma odvajanjem vode se lahko kažejo na dva načina: bolnik ima lahko težave s praznjenjem mehurja, kar pomeni, da urin ostane v mehurju. To je lahko zelo nevarno, saj je urin, ki ostane v mehurju, pravo gojišče bakterij, zaradi česar pride do okužb in poslabšanja bolezni. Lahko pa pride do ravno nasprotne težave – mehur se odzove tudi ob najmanjši količini tekočine, zato ima bolnik ves čas občutek, da mora na stranišče. Možgani torej sporočajo, da je mehur prazen, čeprav v resnici ni, in obratno, da je mehur ves čas poln. Multiplo sklerozo pogosto spremlja tudi zaprtje.

Kognitivne motnje

Multipla skleroza pogosto povzroča kognitivne težave. Težave se pojavijo pri več kot 60 odstotkih ljudi. Ker lahko multipla skleroza prizadene katerikoli del možganov, se lahko bolnik sreča s težavami pri vzdrževanju pozornosti, nezmožnostjo hitrega premeščanja fokusa, tavanjem uma, slabšim spominom in podobno.