Od glivic do garij

Katero okužbo lahko pozdravimo sami in kdaj moramo k zdravniku?

T. D.
29. 5. 2019, 21.30
Deli članek:

Koža je naš največji organ, ki ščiti telo pred vplivi okolja in okužbami. A je tudi sama še kako ranljiva, saj jo zlahka napadejo bakterije, virusi in glivice.

Dreamstime
Pri glivicah bržkone ne bo šlo brez zdravnika.

Nekateri od teh organizmov živijo na koži in so neškodljivi, dokler ne prodrejo v njeno notranjost. Če pa kožo okužijo večji organizmi, na primer garje, je to lahko celo smrtno nevarno.

TUR

Tur je rdeča gnojna oteklina na koži, ki jo povzroči bakterija. Turi običajno nastanejo na vlažnih delih kože, na primer v dimeljskem predelu, pod pazduhami ali pod ovratnikom. Tur včasih izgine brez posebnega zdravljenja, lahko poči in gnoj izteče ali pa sčasoma uplahne in izgine. K temu, da poči, ga lahko spodbudimo s toplimi obkladki. Uporabljamo antiseptično milo in kremo, ki uničuje bakterije. Ognojka nikakor ne smemo stiskati, ker se okužba lahko razširi na okoliška tkiva, če pa se v nekaj dneh ne zmanjša, če se poveča ali še bolj boli, obiščimo zdravnika, da nam ga bo predrl brez posledic. Če se tur ponavlja, nas bo zdravnik napotil na preiskavo krvi in seča, da bi morda odkril drugo, osnovno bolezen.

IMPETIGO

Je gnojno vnetje kože z mehurčki in krastami, ki ga povzroči bakterija, ta pa je zelo nalezljiva, prenaša se že z bežnim telesnim stikom. Impetigo se lahko pojavi kjerkoli na telesu, najpogostejši pa je na obrazu, zlasti okoli ust in nosu. Mehurčki se posušijo in nastane srbeča krasta zlatorumene barve. Če prizadetega dela ne zdravimo, se širi in širi, zato moramo brž k zdravniku. Predpisal nam bo lokalni antibiotik, srbež pa lahko ublažimo tudi z obkladki s fiziološko raztopino. Pozdravi se v nekaj dneh. Prenašanje okužbe na druge pa preprečimo tako, da si redno umivamo roke in uporabljamo ločene brisače za obraz.

GLIVIČNE OKUŽBE

Za vse oblike glivičnih okužb so sprva značilna majhna žarišča, ki srbijo in se luščijo, v enem do dveh tednih se pojavi več takšnih žarišč, lise pa se sčasoma večajo in tvorijo luščeč se rdeč kolobar okoli središčnega dela zdrave kože. Verjetno ne bo šlo brez zdravnika, ki bo predpisal lokalne antibiotike, pri okužbi las tudi takšne, ki jih je treba nanašati neposredno na kožo. Glivično okužbo stopala, ki se običajno pojavi med četrtim in petim prstom na nogi, pa zdravimo s protiglivičnim mazilom, ki je na voljo brez recepta in ga nanesemo vsaj dvakrat na dan. Ponovno okužbo preprečimo tako, da si noge umivamo enkrat na dan in temeljito posušimo kožo med nožnimi prsti. Uporabljamo bombažne nogavice, ki si jih preobujemo, če se potimo, doma pa raje hodimo kar bosi ali v copatah, ki ne prekrivajo prstov.

CELULITIS

Gre za drugačne vrste celulitis, kot ga poznamo iz lepotnih rubrik, in sicer za gnojno vnetje podkožnega tkiva zaradi bakterijske okužbe skozi majhno, pogosto povsem neopazno rano. Spremljata ga lahko celo vročina in bolečina na dotik. Okužba povzroči rdečino, bolečino in otekanje, običajno pa se pojavi na nogah. Za takšen, gnojni celulitis so posebej dovzetni starejši ljudje, ker imajo slabšo prekrvitev v okončinah, kar povzroči edem oziroma nabiranje tekočine v tkivu ali celo venske razjede na nogah, najbolj ogroženi pa so sladkorni bolniki. Takoj se je treba odpraviti k zdravniku, saj nezdravljeni celulitis lahko povzroči zastrupitev, ki je smrtno nevarna.

LABIALNI HERPES

Je skupek drobnih mehurčkov, navadno na ustnici ali blizu nje, ki ga povzroča virusna okužba. Začutimo ga z rahlo srbečo bolečino, mehurčki počijo in nastane krasta, območje pa se običajno zaceli v desetih do štirinajstih dneh. Ponavljanje herpesa lahko preprečimo s protivirusno kremo z aciklovirjem, vendar jo moramo nanesti na herpes takoj, ko ga začutimo. Najbolje pa se je zaščititi pred sprožilnimi dejavniki herpesa, kot so sončne opekline ali mrzel veter. Mehurčkov se ne dotikamo in ne poljubljamo se, dokler se ne zasušijo, da herpesa ne prenesemo na druge. Zavedati se moramo, da se lahko pri oralnem spolnem odnosu okužba prenese tudi na spolovilo.

MOLUSKI

So virusna okužba, ki povzroča nastanek številnih drobnih bunčic, bledo rožnate do rumene barve, ki so izbočene, v sredini pa rahlo upognjene, pojavljajo se v skupinah na trupu in zgornjem delu rok in nog. Niso nevarni, pač pa zelo nalezljivi, največkrat jih odrasli širimo s spolnim stikom, takrat se pogosto pojavijo tudi na spodnjem delu trebuha, spolovilih in stegnih. Ne smemo jih praskati, da se ne širijo po telesu, brisače ne delimo z drugimi. Zdravnik jih bo odstranil z lokalnimi pripravki, zamrzovanjem ali z izpraskanjem s posebno ostro žličko. Moluski včasih v enem letu izginejo sami od sebe.

GARJE IN FOLIKULITIS

Garje so najpogostejše pri otrocih in mladih odraslih, so zelo nalezljive, prenašajo pa se s telesnim stikom, prek posteljnine in oblačil. Garje prepoznamo po drobnih rdečih bunčicah ali rovčkih, ki so včasih prekriti s krastami zaradi praskanja, srbi nas pa še posebej ponoči. Rovčki se najpogosteje pojavijo med prsti na rokah in nogah, v kožnih gubah oziroma povsod, kjer je koža mehka. Garje pozdravi le antiparazitska krema, ki jo moramo nanesti na vse telo, posteljnino in oblačila je treba oprati pri temperaturi najmanj 50 stopinj Celzija ali kemično očistiti, česar ni mogoče oprati, pa je dobro tri dni zračiti na svežem zraku. Folikulitis pa je vnetje lasnega mešička, ki povzroči nastanek drobnih rumenih gnojnih mozoljčkov, kjerkoli na telesu, najpogosteje na okončinah, pri moških pa na bradi. Britje, puljenje ali odstranjevanje dlak z voskom ogroženost z vnetjem še poveča. Širjenje okužbe preprečimo z antibakterijskim milom ter z ločenimi brisačami in britvicami. Nekateri moški si zaradi pogostega vnetja raje kar pustijo brado.