Ne le v filmih

Življenje se vam res lahko 'zavrti pred očmi'

B.K.
30. 1. 2017, 14.45
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.02
Deli članek:

Znanstveniki so odkrili, kako deluje pojav živega prikaza spominov v stresnih situacijah.

Profimedia
Z leti pešajo in lahko zbolijo tudi naši možgani. Od vsega se vsi najbolj bojimo demence, saj se zavedamo, da nam nič ne pomaga zdravo telo, če zbolijo možgani.

Raziskovalci iz Univerze Hadassah v Jeruzalemu so ugotovili, da lahko v stresnih situacijah del možganov, ki hrani avtobiografske spomine, prikliče 'pred naše oči' žive spomine iz naše preteklosti.

Raziskava razlaga mentalni fenomen, ki ljudi fascinira že tisočletja. Pojav, ki so ga izraelski raziskovalci poimenovali izkušnja pregleda življenja, je večkrat upodobljen v popularni kulturi, predvsem v filmih, kjer imajo ljudje te izkušnje tik pred smrtjo ali smrtno nevarnim dogodkom.

Raziskovalci so prek poglobljenih intervjujev analizirali izkušnje sedmih ljudi, ki so v življenju izkusili ta fenomen.

Intervjuvanci so sicer pojav opisali malce drugače, kot je ta upodobljen v hollywoodskih filmih. Spomini se ne odvijejo kronološko, ampak lahko časovno preskakujejo. »Ni linearnega napredka, ne obstajajo časovne omejitve …,« je dejal eden izmed intervjuvancev. »Zdelo se mi je, kot da bi tam bil stoletja. Nisem bil znotraj prostora-časa. Trenutek in tisoč let. Eno in drugo. Vse se je zgodilo naenkrat, izkušnje so tekle hkrati, čeprav jih moj um sedaj razdeli na različne dogodke.«

Druga skupna lastnost, ki je spremljala vse intervjuvance je bila intenzivna čustvenost. »Lahko sem šel v vsako osebo in čutil bolečino, ki so jo imeli v življenju,« je povedal drugi intervjuvanec. »Dovoljeno mi je bilo, da vidim ta del njihovega življenja in da sam čutim, kar so čutili oni.«

Vsi sodelujoči v raziskavi so poročali o veliki psihični spremembi, ki jim jo je vzbudila izkušnja pregleda življenja. Zaradi te izkušnje so spremenili pogled na svoje življenje ali na odnos z nekom drugim.

Raziskovalci predvidevajo, da k izkušnji pomembno prispeva del možganov, ki hrani avtobiografske spomine, se pravi prefrontalni korteks in parietalni korteksi. Tem delom možganov tudi zadnjim zmanjka kisika in krvi, v primeru hujših poškodb.

Raziskava nakazuje, da reprezentacija življenjskih izkušenj obstaja v kognitivnem sistemu kot kontinuiteta, zelo živo pa so ti spomini lahko izraženi v okoliščinah ekstremnega psihološkega in fiziološkega stresa, še trdijo izraelski raziskovalci.