Američani so umaknili svarila pred uživanjem hrane z visoko vsebnostjo holesterola. Kaj pa Slovenci?
Strokovnjaki v neuradnih pogovorih priznavajo, da s svarili pred holesterolom verjetno malce pretiravamo. Kot na vseh področjih se tudi o holesterolu spreminjajo znanstvena dognanja in posledica najnovejših – delo 14 priznanih ameriških strokovnjakov s področja prehrane, medicine in javnega zdravja – je osnutek priporočil na področju prehrane, ki ga je sprejela ameriška vlada. Doslej je bilo Američanom priporočeno, naj vnos holesterola iz hrane omejijo na 300 miligramov na dan, kolikor ga je najti v dveh jajcih. A najnovejša različica priporočil ne bo več določala zgornje meje, saj razpoložljivi dokazi ne kažejo na upoštevanja vreden odnos med zaužitjem prehranskega holesterola in serumskim (krvnim) holesterolom. A medtem ko pravijo, da holesterol ni hranilo, pri katerem bi nas moralo skrbeti pretirano uživanje, na drugi strani vneto opozarjajo na pretirano uživanje nasičenih maščob.
S priporočili Američanov se strinja tudi mag. Matej Gregorič s Centra za proučevanje in razvoj zdravja Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ): »Z umikom svaril glede holesterola v živilih ni nič slabega, če bo sporočilo razumljeno v smislu pomembnosti sestave zaužitih maščob in v omejevanju nasičenih in transnenasičenih maščob. Morda je to čisto prava poteza. Priporočila se namreč preoblikujejo na temelju novih spoznanj, kar ni nič čudnega, saj se doktrina spreminja. Seveda pa velja še naprej omejevati holesterol za tiste, ki imajo povišan holesterol v krvi.«
KAJ JE POMEMBNO?
- Premalo se poudarja, da je pomembno razmerje med slabim holesterolom LDL in dobrim holesterolom HDL.
- Vzročna povezanost med holesterolom, ki ga vnesemo s hrano, in s holesterolom, zaznanim v krvi, ni vedno nujna.
- Pomembna je sestava vnesenih maščob, saj tako posredno zmanjšujemo vrednost slabega holesterola; omejimo vnos živalskih maščob in povečajmo vnos rastlinskih olj z ugodnim razmerjem omega 6- in omega 3-maščob (repično, sojino, laneno, olivno olje).
Maščob se že vrsto let drži slab sloves, s čimer smo jim zagotovo naredili nekaj krivice. Maščobe so nujno potrebne, paziti je treba le na njihovo sestavo in zaužito količino. Podobno se je zgodilo s holesterolom, ko smo več let poslušali, kako je vsebnost holesterola v hrani škodljiva. To prepričanje je temeljilo na predpostavkah, da imajo nekatera živila visoko vsebnost holesterola, da prehranski holesterol vpliva na povišanje krvnega (serumskega) holesterola in da imajo visoke vrednosti holesterola v krvi vpliv na razvoj koronarnih bolezni. Kot vedno je zanka v podrobnostih. »Morda je tudi v naših nacionalnih usmeritvah in priporočilih vredno razmisliti o spremembah, da ne bi tako krivično govorili o holesterolu. Ta ima namreč tudi pozitivne lastnosti, saj sodeluje pri gradnji in obnovi celic, pri proizvodnji žolča in nekaterih hormonov, in je zato pomembna sestavina v telesu. Najpogosteje govorimo o holesterolu le v povezavi s prehrano, v resnici pa je večji problem, če smo dedno nagnjeni k višjemu holesterolu in živimo nezdrav življenjski slog z veliko stresa in smo premalo telesno aktivni. Telo namreč tudi samo tvori holesterol za svoje potrebe, večinoma v jetrih,« pravi Gregorič.
Poznamo namreč dva vidika holesterola: krvnega in prehranskega. Slednji nima vedno neposrednega vpliva na holesterol v krvi – tako da povezava med holesterolom, ki ga zaužijemo s hrano, in tistim, ki ga zdravnik zazna pri pregledu, ni vedno značilna.
Splošen občutek je, da zdravniki na primarni ravni nimajo časa za natančno pojasnjevanje ljudem, zato so ti zmedeni in premalo obveščeni. Nižanje holesterola z zdravili je lahko le del uspeha, več je običajno možno doseči z uravnoteženo prehrano, nato pa spremeniti še ostale dejavnike tveganega življenjskega sloga.
