Med letoma 1947 in 1956 je bilo najdenih približno 900 zvitkov. Prve je v votlini blizu naselja Kumran po naključju odkril pastir. Zvitki vsebujejo zapise v hebrejščini, grščini in aramejščini ter nekaj najzgodnejših znanih zapisov biblijskih besedil, vključno z najstarejšim ohranjenim zapisom desetih Božjih zapovedi.
Raziskave Mrtvomorskih rokopisov potekajo že več desetletij, analiza DNK fragmentov v najnovejši raziskavi pa je pokazala, da nekateri niso nastali na območju, kjer so jih našli. "Analiza fragmentov pergamenta je pokazala, da gre v nekaterih primerih za kravje in ovčje kože, medtem ko je do sedaj veljalo, da gre v vseh primerih za kozje kože," je povedala Pnina Shor, ki vodi projekt izraelske službe za arheologijo. "To dokazuje, da vsi ne izvirajo iz puščave, kjer so bili najdeni," je dodala.
Strokovnjaki iz izraelske službe za arheologijo in Univerze v Tel Avivu pa tekom sedemletne raziskave, ki je pod drobnogled vzela 13 besedil, niso mogli določiti, od kod fragmenti izvirajo.
Mrtvomorski rokopisi, ki osvetljujejo začetke judovstva in krščanstva, sicer sodijo med največje arheološke najdbe vseh časov. Nastali so v obdobju od 3. do 1. stoletja pr.n.št.
Del stroke meni, da gre za zapise stroge ločine esenov, ki so poleg farizejev in saducejev sestavljali tri glavne skupine Judov. Del stroke pa meni, da rokopisi izvirajo iz knjižnice judovskega drugega templja v Jeruzalemu in zasebnih knjižnic. Najmlajši rokopisi so nastali okoli leta 70, ko so Rimljani tempelj uničili.
Skupaj je bilo odkritih približno 25.000 pergamentnih fragmentov, rokopise pa neprekinjeno raziskujejo že več kot 60 let. "Kot bi zlagali sestavljanko," je povedal profesor Oded Rechavi, ki vodi raziskovalno ekipo na univerzi. "Veliko je fragmentov, ki jih ne znamo povezati. Če bi koščke napačno povezali, bi s tem lahko močno spremenili interpretacijo katerega od zvitkov," je dodal.
