Hrvaško Zagorje

Raziščite zagorske muzeje

Oglasno sporočilo
5. 6. 2020, 09.43
Posodobljeno: 5. 6. 2020, 11.32
Deli članek:

V hrvaškem Zagorju se nahajajo številni interaktivni muzeji, ki vas bodo popeljali nazaj v zgodovino in navdušili tako posameznike kot tudi družine.

Promocijski material
Muzej krapinskih neandertalcev in najdišče Hušnjakovo

Muzeji so ob ponedeljkih zaprti. Odprti so od torka do petka od 9. do 17. ure, med vikendi pa od 10. do 18. ure. 


MUZEJ KRAPINSKIH NEANDERTALCEV IN NAJDIŠČE HUŠNJAKOVO

Šetalište Vilibalda Sluge bb,
49000 Krapina
Tel. 049 371 491
faks: 049 374 968
e-mail: mkn@mhz.hr,
www.mkn.mhz.hr

MUZEJ KRAPINSKIH NEANDERTALCEV IN NAJDIŠČE HUŠNJAKOVO

Promocijski material
Del stalne razstave Muzej krapinskih neandertalcev in najdišče Hušnjakovo

Če se boste odločili za obisk Hrvaškega Zagorja med številne kulturne in zgodovinske znamenitosti, ki jih lahko obiščete, spada tudi eden najsodobnejših hrvaških muzejev – Muzej krapinskih neandertalcev. Je neposredno ob svetovno znanem najdišču Hušnjakovo v Krapini, kjer so v začetku 20. stoletja med raziskavami pod vodstvom znanstvenika Dragutina Gorjanovića- -Krambergerja odkrili približno 900 fosilnih ostankov neandertalca, kar predstavlja najštevilčnejšo in najbogatejšo zbirko neandertalskega pračloveka, najdeno na enem mestu. Stalna zbirka je kot časovni stroj, ki obiskovalce vodi na pot po geološki zgodovini Zemlje, od nastanka do moderne dobe. Evolucija življenja na Zemlji s poudarkom na razvoju človeka in življenju krapinskega pračloveka je prikazana s pomočjo številnih originalnih fosilov ter rekonstrukcij predzgodovinskih vrst, uporabljeni pa so še številni učinki in multimedijske postavitve, ki obiskovalce spodbujajo k aktivnemu raziskovanju.

MUZEJ »STARO SELO« KUMROVEC
Kumrovec b. b.,
49295, Kumrovec
Tel. 049 225 830,
faks: 049 225 833
e-mail: mss@mhz.hr,
rezervacije-mss@mhz.hr
www.mss.mhz.hr/

MUZEJ »STARO SELO« KUMROVEC

Promocijski material
Muzej „Staro selo“ Kumrovec

Etno vas Kumrovec je največji prostor, namenjen ohranjanju tradicije na Hrvaškem, ki obiskovalcem pričara avtentičen videz zagorske vasi iz začetka dvajsetega stoletja. Način življenja svojih prednikov bomo spoznali s pomočjo približno štiridesetih obnovljenih objektov. Urejene domačije pripovedujejo zgodbe o navadah in vsakdanjiku vaščanov in njihovih družin ter tradicionalnih obrteh, s katerimi so prebivalci zagorskih vasi zagotavljali obstoj svojim družinam. Tu so še tradicionalne ohišnice in vrtovi, seniki in hrami – vse, kar je sestavljalo bogat mozaik vaškega življenja. Na sredi vasi stoji rojstna hiša Josipa Broza Tita, stavba z etnografskim in zgodovinskim pomenom. V Stari šoli je rekonstrukcija nekdanje učilnice in učiteljskega stanovanja. Ob ogledu stalnih zbirk, ki prikazujejo tradicionalen življenjski slog območja Hrvaškega Zagorja na prehodu iz 19. v 20. stoletje, muzej obiskovalcem ponuja tudi številne druge interaktivne vsebine – dogodke in delavnice, ki jih vodijo etnologi v sodelovanju z mojstri tradicionalnih obrti in ki so prilagojene različnim starostnim skupinam.

Galerija Antuna Augustinčića
Trg Antuna
Mihanovića 10
49290 Klanjec
Tel. 049 550 093
Tel./faks: 049 550 343
e-mail: gaa@mhz.hr
www.gaa.mhz.hr

GALERIJA ANTUNA AUGUSTINČIĆA

Promocijski material
Galerija Antuna Augustinčića

Galerija je bila ustanovljena leta 1970, ko je Antun Augustinčić (1900–1979) – zagrebški in pariški dijak, eden najpomembnejših kiparjev sodobne hrvaške umetnosti – rodnemu Klanjcu daroval svoj kiparski opus, s katerim je pridobil sloves doma in na tujem. Zgradba galerije, avtorja arhitekturnega biroja Lozica, je odprta od pomladi leta 1976. Jeseni istega leta je izpolnila vse pogoje in od takrat galerija obratuje kot muzej. S stalno zbirko, ki vključuje tudi park skulptur v okolici galerije, se Antun Augustinčić, široki javnosti poznan po monumentalnih javnih spomenikih, predstavlja tudi kot mojster intimne plastike, zlasti ženskih in otroških aktov ter torzov in portretov. Galerija razvija tudi izobraževalno, izdajateljsko in razstavno dejavnost. Organizirane so tudi muzejske delavnice in strokovno- -znanstvena srečanja, od 1981 izdaja časopis Anali, od 1983 pa deluje njen razstavni Salon. Zahvaljujoč sofinanciranju Evropske unije, je bil 29. septembra 2016 odprt Studio Galerije Antuna Augustinčića, novozgrajeni objekt v Ulici dr. Ivana Broza 2, avtorsko delo AG Matas, v katerem je nameščen muzejski fond in ki združuje vse dejavnosti galerije izven stalne zbirke.

MUZEJ KMEČKIH UPOROV
Samci 64,
49245,Gornja Stubica
Tel. 049 587 880
faks: 049 587 885
e-mail: msb@mhz.hr
www.msb.mhz.hr

MUZEJ KMEČKIH UPOROV

Promocijski material
Muzej kmečkih uporov

V Gornji Stubici na idilični vzpetini Samci v baročnem dvorcu Oršić je muzej, posvečen boju za staro pravdo – Muzej kmečkih uporov. Pridite in spoznajte kmečkega kralja Gubca in druge udeležence punta, ki jih je želja po pravičnejši družbi povedla v boj. V muzeju vas bo pričakal tudi marmorni plemič Tahy in predmeti iz njegovega doma. Vrnite se v času v fevdalno Zagorje, sprehodite se po njegovih gradovih in dvorcih, spoznajte njihove graditelje in udeležence hrvaškega preporoda. Potovanje po zagorski sakralni dediščini začnite v kapelici, pokukajte v klet in spoznajte tudi nekaj o vinogradništvu in vinu.

Grad Veliki Tabor
Košnički Hum 1,
49216 Desinić
Tel. 049 374 970,
faks: 049 374 979
e-mail: dvt@mhz.hr,
rezervacije-dvt@mhz.hr
www.veliki-tabor.hr

GRAD VELIKI TABOR

Promocijski material
Grad Veliki Tabor

Grad Veliki Tabor iz poznega srednjega veka je v občini Desinić v severozahodnem delu Hrvaškega Zagorja, nedaleč od meje s Slovenijo. Njegovo gradnjo je najbrž začela družina grofov Celjskih približno v sredini 15. stoletja. V last družine Rattkay preide v začetku 16. stoletja. Najstarejši del gradu je poznogotski peterokotni stolp, obkrožen s štirimi renesančnimi polkrožnimi stolpi in vhodnim delom na severu. Mogočne okrepitve grajskih zidov s številnimi izlivnimi kanali in strelnimi linami, namenjenimi obrambi pred hladnim in ognjenim orožjem, hranijo spomin na nemirno in nevarno preteklost. Z Velikim Taborom je povezano ustno izročilo o nesrečni ljubezni med nižjo plemkinjo Veroniko Deseniško in veljakom Friderikom Celjskim. Ta žalostna zgodba vzbuja domišljijo številnih obiskovalcev, ki grad obiščejo z željo po rešitvi uganke – poiskati zid, v katerem je po ustnem izročilu zazidana Veronika. V Velikem Taboru potekajo številni kulturni dogodki: velikonočni ponedeljek v Velikem Taboru, filmski festival Tabor, LegendFest, dnevi jabolk, advent v Velikem Taboru.