Rešitev z njivsko preslico
Njivsko preslico lahko uporabljamo za preprečevanje bolezni, kot so plesni, rja, škrlup in pršica oziroma na sadnem drevju rdeči pajek. Za pripravo škropiva potrebujemo kilogram sveže njivske preslice ali 150 gramov posušene, ki jo za 12 ur namočimo v deset litrov hladne vode. Nato namočeno preslico z nekaj vode še kuhamo. Tekočina naj počasi vre pol ure. Posodo potem pokrijemo in pustimo, da se počasi ohladi. Ohlajeno tekočino primešamo k vodi, v kateri se je preslica namakala. Liter tekočine razredčimo s petimi litri vode in tako pripravljeno uporabljamo za škropljenje. Škropimo po rastlinah le ob lepem, sončnem vremenu do dvakrat tedensko, dokler se stanje ne izboljša oziroma dokler ne preženemo škodljivca. S preslico lahko škropimo tudi kulture, ki so občutljive na napad glivic, kot so krompir, paradižnik, kumare in buče. Strokovnjaki priporočajo, da več dni zapored škropimo katerokoli kulturo, tako poljščine kot vrtnine. Škropimo tako rastline kot tla pod njimi.
Pripravki iz praproti
Vrtni strokovnjaki pogosto uporabljajo praprot. Tako gozdna kot orlova praprot sta zelo koristni predvsem na ekološkem vrtu. Kot zastirki namreč varujeta rastline pred polži, medtem ko lahko naredimo tudi pripravek, kot prevrelko ali kot brozgo. Za pripravo potrebujemo kilogram svežih ali sto gramov posušenih delov rastlin in deset litrov vode. Pripravek uporabimo predvsem za zimsko škropljenje rastlin proti kaparjem in ušem, a ga takrat razredčimo v razmerju 1:3. Tudi spomladi uporabljamo razredčen pripravek, ki deluje proti ušem, medtem ko nam ga poleti ni treba več redčiti, uporabljamo pa ga tudi proti rji. Pripravek škropimo predvsem po tleh in po rastlinah; ker vsebuje precej kalija, ga lahko uporabimo tudi za zalivanje vrtnin, ki za uspešno rast potrebujejo ta element.
Pripravek iz vratiča
Vratič navadno najdemo na prodnatih tleh, zapuščenih gradbiščih, zapuščenih poljih, ob cestah. Gre za izjemno učinkovito zel, s katero pa moramo ravnati previdno, saj je zelo strupena za domače živali, prav tako pa za otroke, če bi jo zaužili. Iz vratiča lahko pripravimo prevrelko, brozgo ali čaj. Uspešno deluje na vse vrste žuželk, kot zastirko ga uspešno uporabljamo tudi proti polžem. Za pripravek potrebujemo od 300 do 500 gramov svežega cvetočega zelišča ali 30 gramov posušenih delov rastlin, ki jih namočimo v deset litrov vode in pustimo do 24 ur. Nato z nerazredčenim pripravkom škropimo po tleh, medtem ko lahko razredčen pripravek uporabljamo tudi na rastlinskih delih, v razmerju 1:3. Za škropljenje po rastlinskih delih lahko prav tako uporabljamo razredčen čaj v razmerju 1:3. Če ga boste pomešali s presličnim čajem in mešanici dodali pest soli, bo tak pripravek deloval na krompirjevo plesen.
Pripravki iz pelina
Pelin uporabljamo predvsem v zdravstvene namene, saj je nepogrešljiv pri prebavnih težavah in razstrupljanju jeter. Prav tako je njegova uporaba zelo dobrodošla pri varovanju vrtnin. Iz pelina namreč pripravljamo prevrelko, brozgo ali čaj, ki jih uporabljamo nerazredčene za predspomladansko škropljenje zoper uši, pršice in rjo, medtem ko poleti koristimo predvsem čaj (v razmerju 1:3), in sicer zoper gosenice, uši in mravlje. Za pripravo potrebujemo od 300 do 500 gramov svežih rastlinskih delov ali 30 gramov posušenih rastlin, ki jih pripravljamo po znanih navodilih. Prevrelko uporabljamo v razmerju 1:5 in postopek ponavljamo, dokler škodljivec ne izgine. Brozgo pripravljamo od 12 do 24 ur in nato uporabljamo precejeno tekočino. Rastlinskih delov ne odlagamo na kompost, saj bodo pregnali deževnike in druge več kot potrebne organizme.
Pripravki iz rabarbare
Rabarbara je dolgo veljala za rastlino, ki na vrtu ni kaj prida, saj je ljudje na vrtovih, razen za kompote, niso znali uporabljati. Šele v zadnjih letih znova pridobiva veljavo in se uporablja tako pri pripravi mesnih jedi kot sladic. A z njo ravnajte karseda previdno, saj je stara lahko tudi precej strupena. Za prehrano so namreč uporabna samo stebla in peclji, medtem ko so listi strupeni. Užitno in primerno kiselkasto je obeljeno steblo teh listov, ko je dolgo približno 40 centimetrov. Liste rabarbare lahko sicer uporabimo kot insekticid na vrtu. Kilogram listov brez stebel namočimo v pet litrov vode in kuhamo. Ko zavre, kuhamo še deset minut, nato odstavimo in ohladimo. Precedimo in škropimo rastline, ki so jih napadle gosenice ali uši. Odlična pomoč je tudi ob pojavu čebulne, korenjeve ali porove muhe. Listi so tudi sicer odlični za zastiranje tal, nepogrešljivi pa tudi kot organska masa za kompostiranje, saj vsebujejo veliko rudninskih snovi, ki jih rastline potrebujejo za uspešno in zdravo rast.
Pripravek iz kapucink
Kapucinke, sploh kot škropivo, so pri nas skorajda nepoznane. Sicer jih Slovenci najpogosteje uporabljamo za okras na okrasnih in cvetličnih gredah, mnogi jih uporabljajo za zasajanje škarp, skalnjakov, tudi na balkonih se pogosto pojavljajo. So nezahtevne in uporabne tudi v kulinariki, kjer lahko koristimo vse nadzemne dele, in sicer za pripravo spomladanskih solat, napitkov, omak, juh ali zgolj kot dekoracijo. Za uporabo na vrtu pa potrebujemo liste ali mlade poganjke. Te naložimo v posode, ki prenesejo vročino, pa vendar niso iz kovine. Prelijemo jih z vrelo vodo, a le toliko, da jih pokrijemo. Pustimo 15 minut, nato pa precedimo in maso stisnemo. Koncentrat nato hranimo v temnih posodah na hladnem in temnem ter uporabljamo zoper listne uši in koloradskega hrošča. Primeren je tudi zoper bolhača in gosenice.
