Navdušili so ju izvrstna hrana, gozdovi ter izviri bistre mineralne vode

Tokrat smo odkrivali in raziskovali Rogaško Slatino. Tja se je odpravil Pedro s svojo prijateljico Vaïano. Naravna lepota in edinstvenost Rogaške Slatine sta naša turista čisto prevzela.

Borovničev trojanski krof na poti

V Rogaško Slatino se je odpravil skupaj s prijateljico Vaïano, ki jo je spoznal med svojim bivanjem v Franciji. Vaïana je bila ravno na obisku pri Pedru v Sloveniji, zato sta se skupaj podala dogodivščinam naproti. »Hitro sva ugotovila, da pri potovanju z vlakom ne bova imela neposredne povezave od Ljubljane do Rogaške Slatine, zato sva se odločila, da greva z avtom. Cesta do Celja je lepo urejena in pot je prijetna, najboljši del vožnje pa je bil najin postanek na Trojanah, kjer sva si privoščila njihove slavne krofe. Bili so z borovničevo marmelado in naravnost fantastični,« začetek potovanja opiše Pedro. Še pred odhodom sta poiskala nekaj informacij na spletu in rezervirala prenočišče z zajtrkom na spletni strani Booking.com.

Spektakularno prenočišče

Ko sta naša turista prispela do ciljne destinacije, sta najprej poiskala rezervirani hotel – Garni hotel Vila Ana. »To je spektakularna, 150 let stara zgradba. Sveta Ana je tudi zaščitnica Rogaške Slatine,« me poduči Pedro. V hotelu so jima priporočili Gostilno Bohor, in ker se je že bližal čas kosila, sta se odločila, da jo obiščeta. »Izbira jedi je bila ogromna. Odločila sva se za žar ploščo z gobicami, krompirjem in lepinjo. Hrana je bila super in cene 'fer'. Naročila sva porcijo za dva, a tudi trije bi se najedli,« se nasmeji Pedro. »Osebje pa žal ni bilo preveč prijazno,« mi še prišepne.

Garni hotel Vila Ana, kjer sta bivala naša turista, se nahaja v središču Rogaške Slatine.

Izviri mineralne vode in rogaški biseri

»Kam pa zdaj?« sta se vprašala. »Do turističnoinformacijskega centra,« je padla odločitev. TIC v Rogaški Slatini je ob sobotah odprt do 12. ure, kar sta žal zamudila. Na vratih ju je pričakal znak, da se lahko obiskovalci vseeno oglasijo v Aninem dvoru (to je mestni muzej), kjer bodo prav tako dobili vse potrebne informacije. Tako sta jo mahnila naravnost tja. V Aninem dvoru ju je prijazno sprejela gospa Saša, ki jima je razkazala muzej. »Najprej smo si ogledali video predstavitev kratke zgodovine Rogaške Slatine. Izvedela sva, po čem je kraj znan – po mineralnih vrelcih in kristalih. Videla sva tudi čudovito plesno dvorano, okrašeno s tisočimi biseri. Prikazali so postopek, kako kristali sploh nastajajo. V muzeju se nahaja soba, posvečena vsem drevesnim vrstam, značilnim za Rogaško Slatino. Imajo celo zemljevid, kje se nahajajo katera drevesa. Zelo zanimiva izkušnja,« pravi Pedro.

Kozarec vode ali deset banan

»Po ogledu muzeja sva sklenila, da poskusiva kozarček zdravilne mineralne vode v Zdravilišču Rogaška. V Rogaški Slatini najdete mineralno vodo z največjim deležem magnezija na svetu – poznana je kot Donat Mg. Že samo z 0,3 litra te vode zaužijemo več magnezija kot z 10 bananami,« navdušeno pripoveduje naš brazilski turist. Da bi zaokrožila dogodivščine prvega dne, sta se Pedro in Vaïana podala še na spontano raziskovanje mesta. »Ogledala sva si kapelo sv. Ane, se sprehodila po mestni promenadi, občudovala Grand Hotel Rogaška in njegov čudovit zdraviliški park,« se toplega sobotnega večera spominja Pedro.

S kolesom proti Podčetrtku

Naslednji dan je našima izletnikoma obetal mnogo novih doživetij, zato sta se morala najprej dobro podkrepiti. Z obilnim zajtrkom seveda. V hotelu, kjer sta prespala, sta si privoščila jajca s sirom, svežim kruhom in paradižniki ter vročo dišečo kavo. Prijetno sita sta se napotila na raziskovanje okolice s kolesoma, ki sta si ju izposodila v bližini. »Tukaj je veliko kolesarskih poti, ki vodijo iz središča Rogaške Slatine v okoliške kraje. Midva sva izbrala tisto, ki pelje proti Podčetrtku,« njuno pot opisuje mladi Brazilec. Kolesarila sta vse do Bobrovega centra. »Center med drugim osvešča o prisotnosti bobrov ob reki Sotli in spodbuja ljudi k varovanju njihovega življenjskega okolja, da jih ne ogrožajo,« z navdušenjem pripoveduje Pedro. Kosila sta v restavraciji Sonce, ki so jima jo priporočili domačini, in tudi tukaj sta zelo dobro in obilno jedla, sta mi zaupala.

S kolesom sta šla vse do Bobrovega centra.

Sproščanje v bazenu

V popoldanskem načrtu sta imela Pedro in Vaïana predvsem sproščanje. »Obiskala sva Rogaško Riviero – prekrasne bazene, tako zunanje kot notranje z različno temperaturo vode. Mislim, da je to popoln dopustniški kraj za družine z majhnimi otroki. Resnično poskrbijo za udobje in brezskrbno čofotanje: v omarico lahko zakleneš dragocene stvari, kopalke spodobno preoblečeš v prostorni kabini, imajo tuše in ležalnike, ničesar nisva pogrešala,« kopališče pohvali Pedro.

Nasmejana izletnika – v Rogaški Slatini sta zares uživala.

Francoski film in sladoled s tradicijo

»Pred odhodom v Ljubljano sva morala izkusiti še nekaj – sladoled in kino na prostem. Občina je organizirala ogled filma pod milim nebom, tik ob fontani, ki na vsako polno uro 'bruha' mineralno vodo. Ob sproščujoči atmosferi sva si tako ogledala film z naslovom Kako postati dobra žena. To je bil francoski film s slovenskimi podnapisi. Za tujca mogoče malce neugodno, vendar sva k sreči oba vešča francoskega jezika, tako da z razumevanjem nisva imela težav. In sladoled, oh, kako dober sladoled! Slaščičarna Park, čisto ob kipu Pegaza, ima menda že dolgo tradicijo, in zdaj popolnoma razumem, zakaj se domačini tako radi sladkajo tam,« navdušenja ne more skriti sladkosnedi Brazilec. Kazalci na uri so v mirnem vzdušju hitro preskočili na pozno večerno uro in naša turista sta se odpravila nazaj proti domu. Prijetno utrujena in nadvse zadovoljna sta se vrnila v Ljubljano, ko je že skoraj nastopil ponedeljek. »Hvala lepa, Rogaška Slatina, in se vidiva!« za konec reče Pedro v popolni slovenščini.

Plusi in minusi

+ Plusi

Sproščujoča atmosfera,
Ponudba kulturnih in športnih aktivnosti je dobro razvita,
Edinstvene aktivnosti: plavanje v bazenih z naravno vodo, ogled tovarne kristalov ...

- Minusi