Nazaj v divjino

Topot kopit divjih konjev se po dveh stoletjih vrača v kazahstanske stepe

M.G.
11. 6. 2024, 09.22
Posodobljeno: 11. 6. 2024, 09.30
Deli članek:

Sedem mongolskih divjih konjev, edine resnično divje vrste konjev na svetu, so iz živalskih vrtov v Evropi prepeljali nazaj v rodni Kazahstan, kjer so nazadnje živeli pred približno 200 leti.

Profimedia
Mongolski divji konj ali konj Przewalskega je edina vrsta divjega konja na svetu.

Mongolski divji konj ali konj Przewalskega (znanstveno ime Equus przewalskii ali Equus ferus przewalskii) je redek azijski predstavnik divjih konj stepe, ki je svoje znanstveno ime dobil po ruskem naravoslovcu Nikolaju Prževalskem. Pred leti je ta žival v naravi izumrla, a se je ohranila v živalskih vrtovih, od koder so konje znova naselili v divjino, najprej v Mongolijo, sedaj pa še v kazahstanske stepe. Nekoč so ti konji tavali po prostranih stepskih travnikih osrednje Azije, kjer bi jih naj ljudje udomačili že pred približno 5500 leti.

Konji, ki so jih sedaj vrnili v Kazahstan, izvirajo iz dveh skupin, ki sta preživeli v živalskih vrtovih v Münchnu in Pragi. Sedem konj: štiri kobile iz Berlina ter žrebca in dve drugi kobili iz Prage so v Kazahstan prepeljali s transportnim letalom čeških zračnih sil. Znano je, da so ljudje v severnem Kazahstanu jahali in molzli konje skoraj 2000 let pred prvimi zapisi o udomačitvi v Evropi. Človeška dejavnost, vključno z lovom na živali zaradi njihovega mesa, pa tudi gradnja cest, ki je okrnila njihovo populacijo, je konje v šestdesetih letih prejšnjega stoletja pripeljala tik pred izumrtje in samo živalskim vrtovom po svetu se gre zahvaliti, da se je vrsta ohranila.

Filip Mašek, tiskovni predstavnik praškega živalskega vrta, je dejal: "To so edini preostali divji konji na svetu. Mustangi so samo udomačeni konji, ki so podivjali." Prvotno je bilo sicer predvidenih osem konj za repopulacijo te vrste, a je eden izmed konjev slabo prestal let iz Prage in so ga morali vrniti v praški živalski vrt.

Profimedia
Uslužbenci praškega živalskega vrta med natovarjanjem konjev v letalo.
Vrnitev konj v naravo bo pripomogla k povečanju biotske raznovrstnosti v regiji, je dejal Mašek. "Konji trosijo semena v svoje iztrebke in ko izkopljejo rastline, pomagajo vodi priti v zemljo. S svojimi iztrebki pognojijo tudi stepo." "Cilj sodobnega živalskega vrta ni le zaščita in vzreja ogroženih vrst, temveč tudi njhova vrnitev v naravo, divjino, kamor sodijo," je še povedal Mašek.

Direktor praškega živalskega vrta Miroslav Bobek pa je dejal, da je bila operacija preselitve konj skoraj čudežna, saj so bile priprave na selitev razmeroma kratke, zagodle pa so jim tudi obilne poplave v osrednjem Kazahstanu prejšnji mesec. "To je začetek povsem novega poglavja v zgodbi o zadnjem divjem konju na planetu," je dajal v sporočilu za javnost. Mašek dodaja, da načrtujejo, da bodo v naslednjih petih letih v osrednji Kazahstan prepeljali skupno 40 konj, ki jih bodo kontrolirali vse dokler, da se populacija ne bo dovolj razmnožila. V projektu repopulacije divjih konjev je vključen kazahstanski vladni odbor za gozdarstvo in divje živali, živalski vrt v Pragi, živalski vrt Tierpark v Berlinu, frankfurtsko živalsko društvo in Združenje za ohranjanje biotske raznovrstnosti Kazahstana.

X, Species360 (@species360)
Miroslav Bobek, direktor praškega živalskega vrta, med spuščanjem enega izmed sedmih konj nazaj v kazahstansko stepo.
Praški živalski vrt ima sicer že pozitivne izkušnje s selitvijo teh konjev v naravo. Leta 2011 so namreč sodelovali pri ponovni naselitvi konjev v Mongolijo. Projekt je sprva vključeval le preselitev nekaj konjev na leto, ki so ga nadaljevali do leta 2019, ko se je populacija stabilizirala. Sedaj v Mongoliji živi približno 1500 divjih konjev.