Apollo 11 je bila prva vesoljska odprava s človeško posadko, ki je pristala na Luni, edinem Zemljinem naravnem satelitu. Na misijo so na raketi Saturn 5 poleteli 16. julija 1969 iz Kennedyjevega vesoljskega središča na Floridi, posadko pa sta poleg Armstronga sestavljala še Edwin "Buzz" Aldrin in Michael Collins

V Lunino orbito so se utirili tri dni po vzletu, 20. julija 1969 po lokalnem oziroma 21. julija po srednjeevropskem času pa sta Armstrong in Aldrin v posebnem modulu Orel kot prva človeka pristala na tem Zemljinem naravnem satelitu. Prvi je na Lunino površje stopil Armstrong in izrekel slavne besede o človeku in človeštvu: "To je majhen korak za človeka, a velik skok za človeštvo."

Neil Armstrong, Edwin Aldrin, Michael Collins, pristanek na luni
Reuters
Neil Armstrong, Michael Collins in Edwin Aldrin.

Astronavta sta na Luninem površju izobesila ameriško zastavo, opravila različne meritve ter zbrala lunarno kamenje in prah. Na Zemljo se je misija vrnila 24. julija. Po pristanku v Tihem oceanu so jih za tri tedne poslali v karanteno, 13. avgusta pa so se prvič pojavili v javnosti in bili nemudoma sprejeti kot narodni junaki. 

Neil Armstrong, Edwin Aldrin, Michael Collins, pristanek na luni
Reuters
Aldrin ob ameriški zastavi.

Otrok hladne vojne

Zgodovinski dogodek so v živo prenašale številne televizije po vsem svetu, tudi v Sloveniji, kjer je imel dogodek velik odmev. Dogodek je prek televizijskega ekrana spremljal tudi rektor novogoriške univerze in vodja tamkajšnjega Centra za astrofiziko in kozmologijo Danilo Zavrtanik. Pomen tega dogodka je bil po njegovem mnenju izjemen, ne le za znanost in tehnologijo, temveč za vsa področja družbe. 

Ta izjemen uspeh projekta Apollo je po besedah Zavrtanika sprožila hladna vojna, ki je poleg tekme za prevlado med Vzhodom in Zahodom sprožila tudi tekmo za obvladovanje vesolja. "To je eden od projektov hladne vojne, ki pa ima pozitivne posledice, za človeštvo, znanost, razvoj tehnologij. Cel kup tehnologij, ki jih danes imamo in se nam zdijo samoumevne, izhaja tudi iz projekta Apollo." 

Neil Armstrong, Edwin Aldrin, Michael Collins, pristanek na luni
Reuters
Neil Armstrong, Michael Collins in Edwin Aldrin.

Ameriški vesoljski program Apollo je namreč tudi na drugih področjih privedel do odkritij, ki se jih na Zemlji uporablja še danes. Med drugim je prispeval k razvoju na področjih računalništva, medicine in shranjevanja hrane. 

Petdeset let po misiji Apollo se po vsem svetu ponovno spominjajo tega zgodovinskega dogodka in njegovega pomena. Tudi v Sloveniji so se že zvrstili nekateri vesoljsko obarvani dogodki, ta konec tedna pa bosta obletnico obeležili še dve instituciji, Center Noordung v Vitanju in Tehniški muzej Slovenije v Bistri.

Neil Armstrong, Edwin Aldrin, Michael Collins, pristanek na luni
Reuters
Ena od prvih stopinj na Luni.