Niso jim kos

Kje je bila naša letalska obramba ob zadnjih neurjih in točah?

Monika Horvat/Štajerski tednik
20. 7. 2019, 07.30
Posodobljeno: 20. 7. 2019, 09.07
Deli članek:

Letos v Sloveniji divjajo uničujoče nevihte z orkanskim vetrom in točo, ki povzročajo veliko škode, posebej na Štajerskem. Julijska neurja so najbolj prizadela mesto in občino Ptuj, pa tudi okoliške občine. Močno neurje z vetrom, nalivom in točo je poškodovalo nekatere objekte in uničevalo pridelke.

Profimedia
Fotografija je simbolična.

Na Letalski center Maribor, kjer že več kot tri desetletja opravljajo aktivno obrambo pred točo na širšem območju Podravja, smo povprašali, kje je bila medtem protitočna letalska obramba.

Stroka je proti

Meteorološka stroka ni naklonjena izvajanju »obrambe« s posipavanjem nevihtnih oblakov s srebrovim jodidom, saj pri neodvisnih preverjanjih ni bila uspešna. 

Dogajanje kritično prvo julijsko nedeljo je opisal vodja letalske obrambe proti toči iz Letalskega centra Maribor, Darko Kralj: »Med dnevom je bila napoved neviht, ki so v naše kraje prišle s severa. Približno uro pred začetkom poleta smo začeli opazovati nevihtni oblak, ki se je razvijal na vzhodnem obronku Pohorja, in se na podlagi njegovega razvoja odločili za akcijo. Naša odločitev se je izkazala za pravilno, zato smo posipavanje začeli na prednjem robu oblaka. Menimo, da smo s posipavanjem uspešno obdelali oblak, saj je kmalu zatem razpadel. Vzporedno s tem smo opazili razvoj nevihtnega oblaka nad Pohorjem; razvil se je na severnem robu Pohorja in se premikal v smeri Dravskega polja. Žal zaradi nizke baze oblakov nismo mogli do jedra celice, saj je višina spodnje baze preprečevala varno letenje. Oblak se je razvijal z veliko hitrostjo in rastel vse do 19.000 metrov, kar je ekstremno za nevihtne oblake. V istem trenutku se je začela razvijati nova nevihtna gmota iz smeri Avstrije. Naša posadka je posipavala prednji rob oblakov, dokler so to dopuščale razmere, ki so se hitro slabšale. Posadka se je odločila prekiniti akcijo in pristati na letališču Maribor, ki je bilo edino dosegljivo še izven neviht. Letalo je pristalo v skrajno kritičnih razmerah in to lahko opravi samo posadka z dolgoletnimi izkušnjami.«

»Takšnim nevihtam z našo tehnologijo nismo kos ...«

Kralj je še dodal: »Takoj po tem se je združila nevihtna gmota z zahoda in severa. Vidljivost na letališču je bila nična, prav tako je pihal močan veter. Letalo v takih razmerah ne more poleteti, zato je posadka lahko samo nemočno opazovala razvoj dogodkov, saj z našo tehnologijo in opremo nismo kos takšnim nevihtam. Žal moramo znova poudariti, da pri svojem delu seveda nismo stoodstotno uspešni in da kljub obrambi z letali nastajajo posamezne škode. Pa vendar smo letos že preprečili kar nekaj škod, saj iz do zdaj obdelanih oblakov ni bilo omembe vredne škode.«

Štajerski tednik
Nevihtne oblake posipajo s srebrovim jodidom.

»Obramba deluje«

Kralj, ki verjame v učinkovitost letalske protitočne obrambe, je tako prepričan, da je toča po posredovanju z letalom zagotovo manjša in povzroči manj škode: »Po naših analizah smo v zadnjih treh letih, ko je naša baza podatkov podprta z dnevnimi meteorološkimi podatki, radarskimi slikami in sledljivostjo letala, zelo uspešni – seveda pri obdelavi oblakov, ki smo jih z enim letalom lahko dosegli; kar prekaša do zdaj znane raziskave priznanih mednarodnih institucij, ki dajejo 54-odstotno uspešnost.«

Kralj: »Finančno nam bo trda predla«

Po besedah prvega moža obrambe so v tej sezoni opravili že več intervencij kot v vsej pretekli sezoni. »Porabili smo že skoraj ves resurs naleta in materiala, potrebnega za delo, zato nam bo finančno trda predla, predvsem ker kljub podpisanim pogodbam izvajalci z avansom financiramo projekt.«

Kralj pomisleke glede učinkovitosti zavrača

Vodja protitočne letalske obrambe Darko Kralj poudarja, da z enim letalom in veliko manjšim finančnim fondom pokrivajo več kot dvakrat večji teritorij kot kolegi v Avstriji. Tam protitočno obrambo izvajajo z dvajsetimi letali v štirih centrih ter mnogo boljšo opremo in logistično podporo. »Vendar proti njim dosegamo zavidljive rezultate, zato menimo, da so vsa prizadevanja meteorološke stroke, da bi očrnili naša prizadevanja, iz trte izvita, saj temeljijo na zastarelih raziskavah in mnenjih, ki jih je svetovna stroka že zdavnaj ovrgla,« dodaja.

Meteorološka stroka tovrstni obrambi ni naklonjena

Mnenje meteorološke stroke glede boja proti toči z letali, ki posipajo nevihtne oblake s srebrovim jodidom, je jasno. »Meteorološka stroka ni naklonjena izvajanju tovrstne 'obrambe', saj pri neodvisnih preverjanjih ni bila uspešna,« je na kratko pojasnil Branko Gregorčič z Agencije RS za okolje.