Sodišča brez prostorov

Predsednik vrhovnega sodišča opozoril premierja na prostorsko stisko

Gašper Petovar
19. 7. 2019, 20.45
Deli članek:

Damijan Florjančič, predsednik vrhovnega sodišča, je pred časom predsednika vlade Marjana Šarca opozoril na nenavaden problem. Sodišču namreč najemodajalci odpovedujejo pogodbe za prostore, kjer sodniki delijo pravico.

Profimedia
Slovenska sodišča se spopadajo s prostorsko stisko.

Primer, ki ga je Florjančič izpostavil, je stavba, kjer deluje Oddelek za gospodarsko sodstvo Okrožnega sodišča v Ljubljani. Predsednik vrhovnega sodišča Florjančič je zato premierju Šarcu predlagal, »da se s skupnimi močmi čim prej poišče trajna rešitev prostorskih problemov sodstva na območju Ljubljane, in sicer z zagotovitvijo nove sodne stavbe za prvostopenjska sodišča«.

Leta opozarjanj

Vrhovno sodišče sicer že leta konstantno opozarja na neustreznost prostorskih razmer za delo sodišč, še posebej v Ljubljani, kjer sodišča poslujejo »kar na osemnajstih različnih lokacijah, večinoma v najetih prostorih«, izpostavijo na vrhovnem sodišču. Neustrezni prostorski pogoji pa po mnenju vrhovnega sodišča oziroma predsednika Florjančiča »vplivajo tako na ugled in spoštovanje slovenskega sodstva in s tem celotne države kot tudi na kakovostno in učinkovito delovanje pravne države«.

Sicer pa poziva še, da se v vmesnem času v okviru pristojnosti vlade zagotovi ministrstvu za pravosodje denar za pridobitev prostorov za poslovanje Oddelka za gospodarsko sodstvo Okrožnega sodišča v Ljubljani. Najemodajalec pogodbo odpoveduje s 4. avgustom prihodnje leto, glede na izkušnje iz preteklosti pa je po prepričanju predsednika vrhovnega sodišča Florjančiča malo verjetno, da bi nastali prostorski problem rešili v kratkem času.

Sistemski problem

Florjančič premierja Šarca zato z vso resnostjo opozarja na izrazit sistemski problem »neustreznih prostorskih pogojev za poslovanje slovenskih sodišč, s katerim se slovensko sodstvo, še posebej izrazito pa sodišča v Ljubljani, sooča praktično od osamosvojitve dalje«.

Takšne razmere po njihovem prepričanju »predstavljajo resno izpostavljenost dela slovenskega sodstva, ki odloča v najbolj zahtevnih in najodmevnejših kazenskih, civilnih, gospodarskih, delovnopravnih in stečajnih zadevah, hkrati pa gre tudi za izjemno obremenitev za sodišča in za celotni proračun, saj gre za nesprejemljivo visoke stroške, ki so povezani tako z najemninami kot z organizacijo poslovanja sodišč«, v pismu Šarcu pove Florjančič. Pri čemer je dejstvo, da v zadnjem času, ko se je iskalo slovenskega komisarja EU, prostorska stiska slovenskih sodišč zagotovo ni bila prioriteta manjšinske vlade Marjana Šarca.