Izbor generalnega sekretarja

Guterres ostaja favorit, Türk na četrtem mestu

M.K./STA
5. 8. 2016, 19.05
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.00
Deli članek:

V drugem poskusnem glasovanju za izbiro kandidata za generalnega sekretarja ZN v Varnostnem svetu organizacije je danes največ podpore dobil nekdanji visoki komisar ZN za begunce Antonio Guterres, nekdanji slovenski predsednik Danilo Türk pa je zdrsnil na četrto mesto.

STA
Danilo Türk je v današnjem glasovanju zdrsnil na četrto mesto, se je izvedelo iz diplomatskih virov.

Guterres je v drugem glasovanju prejel 11 glasov podpre in dva nevtralna glasova, dve državi pa sta mu kandidaturo odsvetovali. To pomeni, da se mu je podpora v primerjavi s prvim krogom glasovanja nekoliko znižala - v glasovanju 21. julija je prejel 12 glasov podpore in tri nevtralne glasove.

Türk je v prvem odzivu za Radio Slovenija poudaril, da je z glasovanjem zadovoljen. "Sem v tistem krogu kandidatov, ki se bo potegoval za nadaljnje glasovanje in tudi za funkcijo generalnega sekretarja," je dejal.

Türk je v današnjem glasovanju zdrsnil na četrto mesto. Na prvem poskusnem glasovanju 21. julija se je med 12 kandidati uvrstil na drugo mesto. Takrat je dobil 11 glasov podpore, dva nevtralna glasova, dve državi pa sta mu kandidaturo odsvetovali. Podatki so neuradni, saj glasovanje poteka v tajnosti.

Drugi krog glasovanja je bil zamišljen taktično

"Drugi krog je bil zamišljen kot taktično narejen krog, da se malo premešajo glasovi in se naredi podlaga za pogajanja, ki bodo sledila v septembru in oktobru," je dejal Danilo Türk.

Spomnil je tudi na izjave veleposlanikov držav članic VS, da bo proces trajal še dva do tri mesece. "Mislim, da je v tej luči rezultat zelo dober in da bomo s člani VS in drugimi govorili tudi septembra," je poudaril.

Sam sicer namerava podporo nabirati tako kot doslej - "s posvetovanji, s pogovori in v duhu kreativnosti in dobre vere", je še dodal.

Danes je bilo kandidatov enajst, saj se je nekdanja hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić v četrtek kandidaturi odpovedala.

Kako kaže drugim kandidatom?

Na drugo mesto se je v današnjem poskusnem glasovanju uvrstil nekdanji srbski zunanji minister Vuk Jeremić z osmimi glasovi podpore in tremi nevtralnimi glasovi, štiri države pa so mu kandidaturo odsvetovale. Jeremić, ki je bil v prvem krogu glasovanja četrti, pa je v izjavi ocenil, da je lahko z rezultatom "izredno zadovoljen".

Na tretje mesto se je uvrstila argentinska zunanja ministrica Susane Malcorre z osmimi glasovi podpore in enim nevtralnim glasom, šest držav pa ji je kandidaturo odsvetovalo. S to uvrstitvijo je Malcorrejeva postala vodilna ženska v tekmi.

Šefica Unesca Irina Bokova, ki se je v prvem glasovanju uvrstila na tretje mesto, se je tokrat uvrstila na peto mesto. Prejela je sedem glasov podpore in en nevtralni glas, sedem držav pa ji je kandidaturo odsvetovalo.

Na šesto mesto se je uvrstil nekdanji predsednik Generalne skupščine in zunanji minister Makedonije Srgjan Kerim, na sedmo Novozelandka b, šefica Razvojnega programa ZN (UNDP), na osmo nekdanja izvršna direktorica Okvirne konvencije ZN o podnebnih spremembah Christiana Figueres iz Kostarike, na deveto zunanji minister Črne Gore Igor Lukšić, na deseto zunanji minister Slovaške Miroslav Lajčak, na zadnje enajsto pa nekdanja vršilka dolžnosti premierke Moldavije Natalia Gherman. Ta je prejela tri glasove podpore, deset držav pa ji je kandidaturo odsvetovalo.

Poskusno glasovanje je potekalo z glasovnicami, na katerih so imeli člani Varnostnega sveta tri izbire pri imenu kandidata oziroma kandidatke. Obkrožili so lahko "se spodbuja", "se ne spodbuja" ali pa "brez mnenja".

Profimedia
Antonio Guterres

Kot navaja Svetovna federacija društev za Združene narode (WFUNA) na Twitterju, je kandidat iz Slovenije prejel sedem glasov podpore in tri nevtralne glasove, pet držav pa mu je kandidaturo odsvetovalo.

V skladu z ustanovno listino ZN mora Varnostni svet izbrati kandidata in ga potem priporočiti Generalni skupščini ZN v potrditev. Pet stalnih članic ima pravico do veta in njihova beseda je odločilna, vendar pa pri poskusnih glasovanjih negativno mnenje stalne članice še ne pomeni avtomatičnega konca kandidature.

Sistem sicer spodbuja iskanje najmanjšega skupnega imenovalca, torej kandidata, ki je za peterico velikih sil najmanj moteč.

Končna odločitev o novem generalnem sekretarju bo predvidoma padla oktobra ali novembra, položaj pa bo prevzel s 1. januarjem 2017.

Mnogi menijo, da je napočil čas za prvo generalno sekretarko svetovne organizacije, pa tudi, da je tokrat na vrsti, da da kandidata vzhodnoevropska skupina, v kateri je tudi Slovenija s Türkom. Do konca izbire se lahko pojavi še kakšen kandidat.