Preferenčni glasovi

Grims za las boljši od vnovičnega osmoljenca Hojsa, novinka Zala Tomašič deklasirala oba stara mačka

G.G./STA
10. 6. 2024, 07.18
Posodobljeno: 10. 6. 2024, 07.43
Deli članek:

Koliko glasov so prejeli bodoči slovenski evropski poslanci in kdo je napredoval zaradi preferenčnega glasu?

Jure Klobčar
Presenetila je 28-letna Zala Tomašič

Največ glasov izmed vseh je prejela kandidatka SDS Romana Tomc (73,311), na drugem mestu je Irena Joveva (70.680) iz Gibanja Svoboda, že tretji pa je Vladimir Prebilič (52.078), obraz nove stranke, stranke Vesna. Kljub izjemno dobremu rezultatu in skupno četrtemu mestu se kandidatu SLS Petru Gregorčiču (32.008) ni uspelo uvrstiti v Bruselj. Preostali strankarski kolegi so prispevali premalo. Spet pa bo razočaran izkušeni Aleš Hojs (11.956), ki mu, takokot pred petimi leti, ni uspelo priti v evropski parlament. Gladko ga je prehitela Zala Tomašič (26.778), hči televizijskega voditelja na Novi24TV Borisa Tomašiča, ki je bila v strankarski hierarhiji sicer šele deveta na listi, a so jo dvignili preferenčni glasovi. Hojs je bil bližje strankarskemu kolegu Branku Grimsu, ki pa je nabral 664 glasov več. Preferenčni glasovi so v Bruselj ponesli tudi obrambnega ministra na listi Gibanja Slovenije Marjana Šarca (14.467),

Primož Lavre
Branko Grims

Volilni prag na volitvah poslancev iz Slovenije v Evropski parlament, ki v Sloveniji ni natančno določen, je bil tokrat najnižji doslej. Stranki NSi se je, kot kažejo delni neuradni izidi, namreč uspelo v Evropski parlament prebiti z manj kot 7,7 odstotka glasov, v poslanske klopi bo sedel Matej Tonin. Doslej je bil najnižji prag 8,08 leta 2014. Takrat se je z doslej najnižjim deležem glasov za listo uspelo v Evropski parlament uvrstiti Tanji Fajon, ki je bila sicer druga na kandidatni listi SD. Medtem je bilo pred petimi leti za osvojitev poslanskega mandata potrebnih 11,12 odstotka glasov, kolikor jih je tedaj prejela NSi, poslanski mandat pa je dobila nosilka liste Ljudmila Novak. Najvišji volilni prag doslej pa je bil leta 2004, ko je ZLSD za uvrstitev v Evropski parlament potrebovala 14,15 odstotka glasov. Z zadnjega mesta na listi je poslansko mesto osvojil Borut Pahor.

Volitve evropskih poslancev iz Slovenije sicer ureja poseben zakon, ki določa, da se volijo po proporcionalnem načelu. Volivci glasujejo o listah kandidatov, pri čemer je celotno območje Slovenije ena volilna enota. Glasujejo lahko za eno listo kandidatov, označijo pa lahko na tej listi tudi enega kandidata, ki mu dajejo prednost pred drugimi na listi (preferenčni glas).

Delitev poslanskih mest med liste kandidatov se opravi na ravni celotne države. Pri dodelitvi poslanskih mandatov posameznim kandidatnim listam se uporablja d'Hondtov sistem. Skladno s tem se poslanska mesta v Bruslju dodelijo listam kandidatov po zaporedju najvišjih količnikov, ki se dobijo tako, da se število glasov za vsako listo kandidatov deli z vsemi števili od ena do števila poslancev, ki se volijo, letos torej 9. Z liste kandidatov je izvoljenih toliko kandidatov, kolikor mandatov je dobila lista.

Ker v Sloveniji ni določen volilni prag, je število glasov, potrebnih za vstop v Evropski parlament, odvisno od vsakokratne volilne udeležbe.