Nekdanji zaposleni na zavodu za blagovne rezerve Ivan Gale, ki se je v času prvega vala epidemije novega koronavirusa javno izpostavil in razkril nečednosti ob državni nabavi zaščitne opreme, je v četrtek nekaj ur preživel na zaslišanju na Nacionalnem preiskovalnem uradu.

»Na zaslišanje pa nisem bil vabljen kot osumljenec, saj so kriminalisti ugotovili, da so vsi dokumenti ponaredki,« je na facebooku zapisal Gale, ki je konec lanskega leta postal soustanovitelj Centra za zaščito žvižgačev. Že pred dvema tednoma je vložil odškodninsko tožbo proti Požarju.

Psihično in finančno izčrpavanje

»Seveda ti postopki vzamejo precej energije, pa tudi poceni niso. Pred dvema dnevoma sem samo za omenjeno tožbo prejel nalog za plačilo takse v višini prek 1000 evrov. In ravno na to karto igrajo, falotje. Psihično in finančno izčrpavanje,« je na facebooku še zapisal Gale.

Ob tem se postavlja vprašanje, ali je v celotno zadevo vpleten tudi aktualni direktor zavoda za blagovne rezerve Tomi Rumpf, ki ga je imenovala vlada Janeza Janše. Kot pravi Gale, na zavodu namreč »nikakor« ni mogel priti do potrditve svojih navedb, da gre za ponarejen dokument. Zavod mu dostopa ni omogočil niti prek pravice do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki.

Poglavitno vprašanje pri ugotovitvi kriminalistov pa je, kdo bi imel interes s ponaredkom, torej z lažmi, očrniti žvižgača, ki je javnost opozoril na nepravilnosti.

Največji črni madež pri nabavi opreme je padel na vlado, ki jo vodi predsednik SDS Janeza Janša in ki se je v preteklosti že moral zagovarjati zaradi korupcijskih obtožb.

Edina parlamentarna politična stranka, ki se je v preteklosti povezovala z različnimi ponarejenimi dokumenti, pa je prav stranka premierja Janše.

Opozicijska Levica je junija letos ovadila SDS zaradi suma sistematičnega širjenja neresnic. Neznani storilec, ki so ga prav tako ovadili, je ponaredil manifest stranke, v katerem naj bi Levica želela državo vrniti v socializem. Takšne trditve sicer že dalj časa izrekajo predstavniki SDS.

V Levici so SDS ovadili, ker je ponarejeno listino uporabila kot pravo in nato z navedbami v svojem programskem dokumentu javno spodbujala sovraštvo. Opozicijska stranka je ovadila tudi »medijsko mrežo« SDS, med drugim Novo24TV in Demokracijo, ki sta ponarejen manifest poobljavljali.

Dva ponaredka v aferi Patria

Iz preteklosti sta bila dva ponaredka povezana z orožarsko afero Patria. Zaradi vpletenosti v nakup vojaških osemkolesnikov sta bili pravnomočno obsojeni le dve osebi. Danes že pokojni slikar Jure Cekuta je bil obsojen, ker je brigadirja Petra Zupana z obrambnega ministrstva napeljal, da mu je predal zaupne dokumente v zvezi z zadevo Patria. Oba sta bila obsojena na večletno zaporno kazen.

Ob pritožbi na obsodilno sodbo je Zupan leta 2015 na sodišče vložil ponarejen dokument obrambnega ministrstva, ki naj bi ga neznanec poslal po pošti in s katerim je hotel dokazovati, da je deloval le po nalogu nadrejenih.

Drugi ponaredek je v javnosti nekaj dni pred odhodom v zapor leta 2014 predstavil Janša.  Dokumenti, ki jih je predstavil, so bili po njegovih besedah del finskega sodnega spisa v primeru Patria, medtem ko jih v slovenskem sodnem spisu ni. Ob tem je omenil dokument, ki je po njegovih besedah pomembno vplival na oprostilno sodbo na Finskem.

Iz Finske so čez nekaj dni takratnemu slovenskemu vrhovnemu državnemu tožilcu Andreju Ferlincu sporočili, da je dokument, ki ga je predstavil Janša, kombiniran dokument iz treh drugih dokumentov. Finsko tožilstvo je še sporočilo, da tak dokument ni del spisa na Finskem, čeprav je Janša trdil drugače.

S ponaredkom nad predsednika države

Leta 2011 je SDS 9. februarja na svoji spletni strani v članku »Velika lahkotnost predsednikovega laganja« objavila več dokumentov, ki naj bi potrjevali, da je bil takratni predsednik republike Danilo Türk leta 1980 obveščen o terorističnem bombnem napadu Udbe v avstrijskem Velikovcu. SDS je slovenskega predsednika, ko je vztrajal, da je za zadevo izvedel iz medijev, obtožila laganja.

Kasneje je časnik Delo razkril, da je šlo za združitev dveh dokumentov v enega. SDS je deset strani dokumenta prekopirala iz dokumenta, ki ga je oktobra 1979 prejel Türkov predhodnik na mestu predsednika manjšinske komisije pri Socialistični zvezi delovnega ljudstva Jože Hartman, in ga združila s tako imenovanim Türkovim dokumentom ter ga na svojih spletnih straneh objavila kot enoten dokument, dolg petnajst strani. Izvirni dokument je bil po pisanju Dela dolg le pet strani.