Razstava

Alma M. Karlin se predstavlja na Dunaju, njena zgodba pa se dotakne vsakogar

Tatjana Cvirn, Novi tednik
27. 9. 2021, 21.00
Deli članek:

Zaradi epidemije je bilo odprtje leto kasneje, kot je bilo načrtovano, a na srečo sedanje razmere dopuščajo obisk muzeja in ogled razstave, ki pripoveduje zgodbo o izjemni Celjanki, svetovni popotnici, pisateljici, poliglotki in raziskovalki.

Arhiv NT – SHERPA
Antropologinja Barbara Trnovec, kustosinja v Pokrajinskem muzeju Celje, je odlična poznavalka življenja in dela Alme M. Karlin.

V torek bo avtorica razstave, kustosinja Barbara Trnovec iz Pokrajinskega muzeja Celje, na Dunaju predstavila še znanstveno monografijo Neskončno potovanje Alme M. Karlin: življenje, delo, zapuščina, ki je lani izšla tudi v nemščini in angleščini ter na kateri temelji dunajska razstava.

Arhiv NT – SHERPA
Plakati na Dunaju opozarjajo na razstavo o Almi M. Karlin.

Stroka ocenjuje, da je tokratna razstava v avstrijski prestolnici izjemen dosežek za slovensko muzealstvo in promocijo slovenske kulture. Predstavitev v dunajskem okolju je tudi vrhunec dosedanjega dela kustosinje Barbare Trnovec, ki se že več kot dvajset let posveča raziskovanju Alminega življenja in je avtorica številnih razstav ter knjig o njej. Leta 2017 je v Cankarjem domu pripravila pregledno razstavo o Kolumbovi hčeri, kot je poimenovala Almo tudi v istoimenski knjigi. Ljubljanska razstava je bila prelomna, saj je sprožila številne pozitivne odmeve in ponudbe za postavitve razstave v tujini. Alma bo tako spet imela možnost, da gre naokrog po svetu, morda celo ponovno v Tokio …

Na Dunaju tudi v slovenščini

Veliko usklajevanja in dogovarjanja je bilo potrebnega, preden je bilo v dveh velikih prostorih dunajskega muzeja postavljenih 70 predmetov, povezanih z Alminim življenjem in delom. Na ogled je tudi film s pričevanji ljudi, ki so jo poznali. »Ne maram razstav, kjer so kupi predmetov, ki nič ne povedo. Na tej razstavi ima vsak predmet svojo zgodbo,« pojasnjuje Barbara Trnovec, ki priznava, da je zahtevna pri svojem delu, a je s tokratno postavitvijo zelo zadovoljna in tudi odmevi obiskovalcev so zelo dobri. »Razstava je prelepa, takšna, kot sem si želela, vsak predmet je predstavljen tako, da deluje kot umetnina. Z estetiko želim povedati, kako dragocena je ta zbirka. Predvsem želim, da ljudi nagovori k premisleku o sebi in svetu.« Ponosna je, da si je izborila možnost, da ima razstava na Dunaju tudi slovenski naslov in sta uvodna panoja v obeh prostorih slovenska. Sicer je besedilo na razstavi v nemščini in angleščini. Koncept razstave je identičen knjigi Neskončno potovanje Alme M. Karlin. Prvi del je posvečen njenemu potovanju in ima naslov Potovanje je učenje, drugi del je posvečen njeni biografiji in se imenuje Življenje je potovanje.

Nosilka upanja

Almino življenje je bilo tako navdihujoče in njena zgodba je tako pretresljiva, da zaznamuje obiskovalce povsod. Kot je z raziskovanjem ugotovila Barbara Trnovec, je bila Alma v začetku 30. let prejšnjega stoletja zvezda Evrope in ena najbolj uglednih osebnosti tistega časa. Po evropskih prestolnicah je predavala o svojem potovanju, njeni potopisi so dosegali osupljive naklade. Umrla je revna, saj so njeno premoženje po vrnitvi od partizanov po vojni zaplenili. Pogosto je bila lačna, zasmehovana ... »V bistvu je bila to politična likvidacija,« ugotavlja kustosinja, ki meni, da ima njena zgodba vseeno upanje. »Ko sem v Cankarjevem domu končala vodenje, so me objemali popolni neznanci in se zjokali, ker so v Almini zgodbi prepoznali zgodbo svoje mame, tete ... Zato je tako pomembna. Podobno vidim pri dijakih, ko govorim o odnosu Alme z mamo ali očetom ali o tem, da je 13-letna prvič poskušala narediti samomor. Ena od dijakinj je na vodenju pred vsemi nekoč povedala, da jo je Alma rešila, saj je tudi sama želela narediti samomor.«

Arhiv NT – SHERPA
Slovenski in nemški plakat za razstavo Alma M. Karlin – Sama okoli sveta

Vrednote, ki so danes redkost

Po besedah Trnovčeve je Alma osebnost svetovnega formata, in to dokazuje razstava na Dunaju, saj ima kaj povedati vsakomur. »Cilj mojega raziskovanja je bil rehabilitirati Almo M. Karlin. Kar se je njej zgodilo, se ne bi smelo zgoditi nikomur. Bila je žrtev govoric, nerazumevanja, zavisti, predsodkov in slabo opravljenega dela tistih, ki so se z njo ukvarjali, sledilo je minimaliziranje pomena njenega dela. Rehabilitirana je bila že z razstavo v Cankarjevem domu, dve leti kasneje je bila umeščena na znamko, v učbenike ..., stvari so se začele vrteti v pravo smer. Moj cilj je bil dosežen. Zdaj je pomembno, da jo umestimo na svetovni zemljevid popotnikov, kamor spada. Na ta način, kot je potovala ona, pred tem ni nihče: na pot je šla sama, osem let je potovala in se vmes preživljala s svojim delom,« pravi kustosinja, ki je na Dunaju opozorila predvsem na Almo kot nosilko vrednot. »Predmeti so lepi in zanimivi, a sama zbirka je premalo. Osupljivi so njen pogum, ljubezen do učenja, zavezanost resnici, stremenje k spoznanju, kaj je res in prav, pripravljenost z lastnim življenjem plačati ceno, da je ostala zvesta temu, v kar je verjela ... Koliko takšnih ljudi poznamo danes? Želim, da razstava obiskovalca nagovori do te mere, da se sam vpraša, kako pogumen in pokončen je ter zavezan resnici.«