NEUSLIŠANE PROŠNJE

Vlada vztrajno ignorira prošnje računovodij, ki klecajo pod obremenitvami

Žiga Kariž
16. 3. 2021, 06.45
Posodobljeno: 16. 3. 2021, 08.39
Deli članek:

Namesto da bi se vlada zavedala, da so računovodski servisi njena podaljšana roka, jih pušča v obupu in brez pomoči. Kakšne bodo posledice?

Profimedia
Računovodski servisi obupujejo.
Če podjetja in računovodski servisi ne oddajo letnih poročil pravočasno, jih lahko doleti denarna kazen, ki za mikro družbe znaša od 300 do 1000 evrov, za majhne od 700 do 3000 evrov, za srednje družbe od 1000 do 5000 evrov, velike družbe pa do 10 tisoč evrov. Kazen lahko doleti tudi odgovorno osebo podjetja, in sicer od 300 do 1000 evrov. 

Vlada Janeza Janše ob prvi obletnici svojega delovanja ni pozabila izkoristiti nobene priložnosti, da se pohvali z delom, ki ga je opravila. Med najbolj opevanimi lastnimi dosežki ne pozablja izpostaviti vseh osmih protikoronskih paketov (PKP), po zaslugi katerih nam je uspelo ohraniti veliko večino delovnih mest in vsaj odložiti, če ne preprečiti večjo finančno krizo. A nobeden od teh protikoronskih paketov ne bi imel učinka, če ne bi na drugi strani vojska računovodskih servisov zavihala rokavov in dneve in noči študirala, kaj jim je storiti, da bodo njihove stranke prejele pomoč, ki jim je na voljo. Že celo leto študirajo ukrepe, iščejo pojasnila za zmedene predpise, vlagajo vloge in ob tem igrajo psihoterapevte podjetnikom, ki ne vedo, ali bodo poslovno preživeli.

»Strankam, ki so po več mesecev zaprte na podlagi vladne uredbe uredbe, strankam, ki že več mesecev niso ustvarile niti enega evra prihodka, svojega dela ne moremo zaračunati, saj nam ga nimajo s čim plačati. Država pa enostavno ne ve, da smo računovodski servisi tisti, ki smo dejansko samo še državne služkinje in delamo samo še zanjo,« lahko preberemo na enem od forumov, kjer si računovodje izmenjujejo znanje in izkušnje.

Brez tablet ne zmore več

Konec marca morajo podjetniki oddati letna poročila, ki bodo letos drugačna kot prejšnja leta. Računovodski servisi morajo namreč vanje uvrstiti tudi pomoč in odpustke s strani države. Torej, poleg vsega dodatnega dela, ki so jim ga prinesli PKP, se soočajo z zahtevno pripravo poslovnih poročil. Številni manjši računovodski servisi (večina jih dela kot s. p.) se utapljajo v delu. »V našem servisu sploh ne vemo več, kaj so socialni stiki. Kaj je prosta sobota, kaj se dela na nedeljo, razen tega, da se pride v pisarno ... Ko pridemo pozno zvečer domov, se ne pogovarjamo, samo nekako sobivamo. Sodelavki je mož rekel, da vzdrži samo še en mesec, potem pa bo sprejel odločitve. Tretja ima dva mala otroka, šoloobvezna, ki nazadujeta iz dneva v dan, saj nima časa, da bi jima pomagala pri obveznostih. Četrta je pač povedala, da brez tablet ne zmore več,« je le ena izmed pretresljivih izpovedi računovodje, ki priča o tem, s kakšnimi stiskami se spopadajo.

Odpravljeni v enem stavku

Odgovor, ki so ga prejeli z vladne strani, je zgolj, da podaljšanje roka za oddajo poslovnih poročil ni predvideno. Nenavadno je, da je vlada brez težav rok podaljšala lani, ko s pripravo dokumentacije za leto 2019 ni bilo nobenih težav. Poleg tega je bil predlog za podaljšanje roka najprej umeščen v PKP 8, a ga je vlada umaknila na podlagi »drugih mnenj«. V eni izmed prejšnjih številk smo zmotno ugibali, da je »drugo mnenje« prišlo od davčnega svetovalca, ki ga vlada največkrat vpraša za nasvet. Ivan Simič se je na naše pisanje ostro odzval in pojasnil, da je tudi sam vladi večkrat predlagal podaljšanje roka oddaje poročil.

Kje so razlogi

Računovodski servisi so se v obupu obrnili tudi na politične stranke. Stranka LMŠ je tako prejšnji teden zahtevala sklic izredne seje odbora za finance, pobudo za podaljšanje roka oddaje poročil je podal tudi vodja poslanske skupine SD Matjaž Han. A kot kaže, je vlada neomajna. Vprašanje je, zakaj je vlada tako trmoglava in tvega, da bo več podjetnikov zaradi neoddaje predpisanih poročil dobilo kazen ... Možna razloga sta dva. Prvi je dejstvo, da morajo podjetniki davčne obveznosti, ki izvirajo iz uspešnosti poslovanja v lanskem letu, poravnati v 30 dneh od oddaje poročil. Hkrati se spremenijo izračuni akontacij dohodnine, letos pa je na oddajo poročil vezano tudi vračilo prejetih pomoči. Torej, razlog je morda ta, da si država želi čim prej napolniti prazno malho. Drugi možni razlog pa je dejstvo, da država ukrepe pomoči še vedno veže na razlike v poslovanju v letih 2019 in 2020. Z novimi podatki bo tako lahko bolj ciljano usmerjala pakete pomoči, bolj bo tudi jasno stanje gospodarstva. A ob tem računovodje opozarjajo, da se zaradi obremenitev, v katerih delajo, povečuje možnost napak in bo kakovost poročil slabša. Mnogi že zdaj razmišljajo, da bi poročila oddali v nepopolni obliki in jih nato popravljali.