Ko bomo šole odprli, jih bomo za stalno. Vsaj tako je obljubljala resorna ministrica Simona Kustec. Ta izjava se je hitro izkazala za napačno.
Pred nekaterimi šolami v zasavski in obalno-kraški statistični regiji so včeraj zjutraj starši odložili šolske torbe svojih otrok v znak protesta proti ponovnemu zaprtju šol. Tamkajšnji učenci prve triade so namreč tisti, ki so se po samo enem tednu v učilnicah morali vrniti domov za računalnike zaradi poslabšanja epidemiološkega stanja, ki je privedlo omenjeni regiji iz rdeče v črno fazo. Predsednik Združenja ravnateljic in ravnateljev je za Svet24 potrdil, da pouk poteka nemoteno, z informacijami o morebitnemu bojkotu spletnega pouka pa ni razpolagal.
Zoom bojkot
Ena od samoniklih facebook strani z obale, Skupna moč občanov – SMO, je kakopak pozivala k bojkotu pouka na daljavo v celi Sloveniji »kot opomin vladi in ministrstvu za šolstvo za njihove neprimerne ukrepe ter neodgovorno ravnanje z otroki, učiteljskim kadrom in prebivalci Slovenije«. Ob tem so zapisali, da se s tem hkrati »izraža podpora učiteljicam, učiteljem, ravnateljem, ravnateljicam in otrokom, ki si zaslužijo življenje brez pritiskov in restrikcij ter primerno in varno okolje za svoje delo ter ustvarjanje«. Po zapisih z družbenih omrežij sodeč, je ta državljanska nepokorščina vsaj deloma uspela, v vsakem primeru pa se zdi, da se gibanje staršev, ki zahtevajo odprtje vseh šol po Sloveniji, vse bolj širi. Kar se je začelo kot sobotni protest 200 ljudi v Trbovljah, je v nedeljo že dobilo večje razsežnosti s shodi v Kopru, Celju, Ljubljani, Krškem, Brežicah, Mariboru in tako dalje.
Na zahteve se je včeraj odzval direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje Milan Krek, ki je dejal, da z odpiranjem šol »gremo v veliko tveganje. Vsi moramo svojo nalogo opraviti z deset, sicer se nam lahko zgodi, da ne bodo šol zapirali na vladni seji, ampak ker ne bo učiteljev, saj bodo zboleli,« je povedal. Opozoril je, da v nekaterih drugih državah z bistveno nižjo pojavnostjo okužb, kot sta Nemčija in Nizozemska, pouk poteka na daljavo. V trenutnih epidemioloških razmerah namreč kot družba ne moremo funkcionirati na daljši rok, je prepričan. »Temu je treba narediti konec, in se moramo potruditi na vseh ravneh,« je pozval.
Kdo še zaupa vladi
Skepsa med prebivalci do izrečenih besed Milana Kreka je povsem razumljiva. Tudi podcenjujoče komentarje premierja Janeza Janše, češ da ni težko ugotoviti, kateri omejitveni ukrepi bodo veljali in kateri ne, lahko beremo samo kot cinične pripombe voditelja vlade, ki je od začetka pandemije hitropotezno in brez ustreznih pojasnil večkrat spremenila pravila in prekršila lastne obljube in zaveze. A tokrat se zdi, da je končno temu konec, kar po eni strani veseli, saj vladni semaforji niso samo mrtva črka na papirju, hkrati pa ta ugotovitev privede do spoznanja, da večina učencev višjih razredov in srednjih šol letos še dolgo ne bo videla učilnic, če sploh. Številnim staršem pa so še kako dobro v spominu ostale besede ministrice za šolstvo Simone Kustec o tem, da ko se bodo odprle šole, se ne bodo zapirale nazaj.
Sol na rano je dodal čez vikend že premier Janša, ko je na twitterju ob prispevku o demonstracijah staršev zapisal, da se »ravno zaradi take neodgovornosti stanje v posamičnih regijah poslabšuje namesto obratno«. Fotografije z določenih protestov resda razkrivajo ohlapno spoštovanje omejitvenih ukrepov, saj je bilo videti tudi posameznike brez mask in množice, ki niso ohranjale ustrezne razdalje. Očitno je kršenje protikoronskih ukrepov, ki kriminalizirajo vsako tovrstno javno zbiranje, privleklo tudi pozornost policije, ki je v Zasavju dan po prvem shodu oglobila več posameznikov. S Policijske uprave Ljubljana so na naše poizvedovanje glede tega zapisali, da je na njenem območju »v celotnem vikendu bilo zaznanih 24 kršitev odloka o prepovedi zbiranj. V devetih primerih je bilo izdano opozorilo, v petnajstih primerih pa so bili izvedeni prekrškovni postopki, ki pa še niso zaključeni.«
Dokazi na facebooku
Glede mirnih shodov so na PU Ljubljana zapisali, da ti niso bili prijavljeni, organizator pa je neznan. Podoben odgovor smo dobili s PU Koper in PU Novo mesto, kjer postopki prav tako še potekajo, zaradi česar je pričakovati, da bo na naslov (vidnejših) udeležencev priromala še kakšna kazen. Nasprotno so na PU Celje zapisali, da zoper udeležence ne bodo postopali. Kako policisti izberejo »tarčo« iz množice, je seveda nejasno. Kot so pojasnili na PU Ljubljana, pa možje v modrem kršitve zaznavajo tako sami neposredno na kraju kakor tudi z zbiranjem dodatnih obvestil ter s pregledom fotografij javno dostopnih objav medijev in objav na družbenih omrežjih. To samo po sebi ni sporno, je v telefonskem pogovoru za Svet24 dejal pravnik Blaž Kovačič Mlinar in pojasnil, da »pri nas velja, da če si se javno izpostavil na javnem mestu, se to lahko posname« in policija je v preteklosti že redno postopala po tem principu. Ni potrebe, da so sami policisti avtorji fotografije, »ker pri nas velja načelo proste presoje dokazov. Če je dokaz zakonit, je pomembno samo, ali dokazuje dejanje ali ne,« je še dodal Kovačič Mlinar.
