Zakonsko določena omejitev vpoklica pomožnih policistov je trenutno 30 dni. No, vlada želi zdaj podaljšanje njihove aktivnosti do konca leta, zaradi zavarovanja meje in tega, ker je treba nadomestiti odsotnost večjega števila policistov za nemoteno delovanje policije. Dodajmo, da je ta ista vlada, ki bi zdaj na mejo pošiljala pomožne policiste do konca leta, pred tremi meseci obljubila Italijanom, da bodo naši policisti pomagali varovati slovensko-italijansko mejo. Kot rečeno, takrat so se večkrat pridušali, da dodatnih sil na meji s Hrvaško ne potrebujemo.

Policisti v Italijo, pomožni policisti na mejo s Hrvaško

Zelo nenavadne poteze so še pred nekaj meseci vlekli naši vrli oblastniki, čeprav so policisti sami že takrat opozarjali, da potrebujejo okrepitve. No, premier Šarec in notranji minister Poklukar takrat nista opazila povečanega migrantskega toka, ki je bil očiten. Zdaj ju je, kot kaže, prepričala ugotovitev policije, da so ilegalne migracije na zunanji kopenski schengenski meji v prvi polovici leta zrasle za več kot 45 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem lani. Ob tem se je poslabšalo stanje prometne varnosti, policija pa je ob vsem tem delu morala izvesti več obsežnejših varovanj in zahtevnejših dogodkov, kar je zahtevalo angažiranje več policistov in še več jih bodo morali napotiti tja.

Kadrovska podhranjenost policije

V obrazložitvi predloga vpoklica pomožnih policistov do konca leta so zapisali: »Obvladovanje varnostnih izzivov se bo v nadaljevanju leta stopnjevalo, zato je utemeljeno pričakovati povečan obseg nalog na različnih področjih dela policije.«

Pri čemer je že nekaj let jasno, da je slovenska policija kadrovsko podhranjena, na kar že leta najbolj aktivno opozarja Sindikat policistov Slovenije. Kadrovska zasedenost slovenske policije je povprečno 70-odstotna, po nekaterih postajah pa komaj 60-odstotna ali še nižja. Večina pomožnih policistov je prav zaradi tega že bila angažirana za pomoč pri varovanju državne meje oziroma preprečevanju ilegalnih migracij, pa tudi za nadomeščanje rednih policistov, ki so opravljali zavarovanje zahtevnejših dogodkov. Letos so vpoklicali že okoli 460 pomožnih policistov, v povprečju so opravili okoli tretjino zakonsko omejenih 30 dni.

Nizki stroški za opravljanje dela

Pomožni policisti predstavljajo tudi strošek za državo, pri čemer bi lahko trdili, da so ti stroški pravzaprav zanemarljivi, če upoštevamo dejstvo, da trenutno ti pomožni policisti rešujejo celo ugled Slovenije v EU in schengenskem območju, ko pomagajo varovati mejo. V primerjavi s kakimi drugimi stroški, ki se dvigujejo v milijarde evrov.

Pomožni policisti imajo svoje službe, lahko so celo študenti in upokojenci, starostna meja je namreč med 18 in 60 let. Vsi pomožni policisti morajo biti ves čas na voljo, da jih pokličejo, hkrati morajo opravljati usposabljanja. Pa poglejmo številke. Pomožni policist dobi za vsak dan pripravljenosti 4,60 evra neto, pri tem so bili lahko do zdaj aktivni 30 dni na leto, po novem jih lahko vpokličejo 60-krat na leto. Dodajmo, da morajo v primeru vpoklica uskladiti svoje delo z vpoklicem v policijske vrste. Strošek pomožnega policista za dan vpoklica je 44,40 evra, za polnih 30 dni 1332 evrov. Če bi bilo vpoklicanih vseh 491 aktivnih pomožnih policistov, bi skupni strošek na mesec znašal 654.012 evrov. Tu pa je treba dodati še nadomestilo izgubljenega zaslužka za tiste pomožne policiste, ki so zaposleni.

Stroški zaposlenega pomožnega policista za vpoklic za 30 dni so ocenjeni v višini 2600 evrov. Finančne posledice vpoklica aktivnih policistov do 60 dni so tako ocenjene na 800.000 evrov. Ob tem je treba poudariti, da pomožni policisti s stanjem niso zadovoljni, saj se vsako leto slabša, pri čemer imajo z državo podpisane pogodbe, ki se jih morajo držati. In zdaj je čas, da se vlada vpraša, koliko so pomožni policisti vredni glede na to, da so sami dokazali, da jih zelo potrebujejo.