»Mi se z SDS ne ukvarjamo«

Niti za socializem, kjer vse ureja država, niti za divji kapitalizem

Mihael Korsika
7. 8. 2019, 19.55
Deli članek:

Stranka Nsi bo v nekaj mesecih na kongresu potrdila programske spremembe. Trdijo, da so za socialno tržno gospodarstvo, po mnenju analitika Maksutija pa se tako delajo bolj sprejemljive kot partner v levosredinski koaliciji, ki brez sodelovanja NSi v vladi izvaja njihove programske točke.

Bobo
Prvak NSi Matej Tonin pogleduje proti sredini.

»Z njimi sodelujem, jim svetujem, je okej zadeva. Že nekaj časa sem tudi njihov volivec,« nam je prek telefona pojasnil Sebastjan Jeretič, ki je v preteklosti svetoval stranki Socialni demokrati, nazadnje pa tudi nekdanjemu koprskemu županu Borisu Popoviču.

»Pomembno je, da se politični prostor malo uravnoteži. Strategija čakanja na čisto desno vlado je zgrešena – če se vlado želi vsaj uravnotežiti, je nujno povezovanje z drugo sredino. Drugod, kjer opazujemo radikalizacijo politike, ne prihaja do nekih rezultatov,« je nadaljeval Jeretič. »To povezovanje je sledenje evropski krščanski demokraciji. Bistveno je, da ostajajo ista programska načela in da ne gre za to, da se ta premaknejo nekam drugam, temveč za to, da se center premakne k tem vrednotam.«

NSi se je namreč zakockala glede nesodelovanja v koaliciji Marjana Šarca, ki zdaj efektivno izvaja njen program, stranka pa od tega nima ničesar. »Gre za paradoks v katerem 'leva' koalicija uresničuje program opozicijske stranke. To priložnost so zapravili in se očitno iz tega nekaj naučili. Zelo verjetno je, da gre nova podoba stranke v smeri sprejemljivosti oziroma da hočejo s prenovo postati bolj primeren koalicijski partner za nekatere 'levo-liberalne' stranke,« si te premike razlaga politični analitik Alem Maksuti z Inštituta za politični menedžment.

Jeretič premik v center stranke NSi razume kot »nadaljevanje politike iskanja urbane desnice. Stranka je zelo pomlajena, poskusila bo priti do javnosti z drugimi prijemi. Opažamo namreč lahko, da samo majhen del javnosti spremlja politiko. Po nekih analizah jo spremlja samo pet odstotkov populacije, pa še ta ne povsem aktivno.« V obrat k mladim volivcem je stranko NSi prepričala tudi visoka podpora med mladimi na zadnjih evropskih volitvah, se Jeretič sklicuje na interno analizo stranke.

Maksuti: Gre za kozmetične premike

»Gre za kozmetične premike oziroma premike na ravni političnega komuniciranja (diskurza). V NSi so očitno začutili priložnost, da se odmaknejo od negativno konotiranega pojma 'desnica', ki ga ponazarja stranka SDS. Na ta način poskušajo postati entiteta, ki je prilagojena povprečnemu slovenskemu volivcu. Z drugimi besedami, spreminjajo se zaradi volivcev in ne zaradi potrebe po spremembi lastne entitete,« ta premik v center razume Maksuti, ki je dodal: »Stranka ostaja zagovornica trenutne dominantne neoliberalne politike, ki temelji na privatizaciji in pobožnem zaupanju v mehanizme prostega trga. Novi program bo lahko nekoliko drugačen, ampak to še vedno ne bo nova (drugačna) politika.«

Predsednik NSi Matej Tonin je za naš časopis pojasnil, da gre v večjem delu sprememb za formalizacijo pogledov in usmeritev, ki so jih že izvajali v zadnjih štirih, petih letih. »Leta 2009 smo v Mariboru zadnjič sprejeli naš temeljni program, v katerem so zapisane naše ključne vrednote, ideje in usmeritve. To je bilo pred 10 leti in zdaj je ocena, da moramo osvežiti in ponovno pregledati temeljni program, ali ga je treba aktualizirati. To je razlog, zakaj gremo jeseni v spremembo temeljnega programa,« je pojasnil Tonin.

»Bistveno je, da se želimo opredeljevati glede vsebine in tudi te naše nove pozicije utemeljujemo z modernimi evropskimi koncepti, kar bo morda koga presenetilo, saj se v Sloveniji stranke deli le na leve in desne. Ta delitev je ustvarjena na podlagi delitev odnosa do preteklosti,« je dejal Tonin in dodal, da želi biti stranka usmerjena v prihodnost. »Zato se tudi želimo primerljivo pozicionirati, saj smo del Evropske ljudske stranke, ki se na evropski ravni pozicionira kot sredinska stranka. Zato je normalno, da se želimo tudi mi v Sloveniji tako pozicionirati,« je povedal Tonin. »To pomeni, da nismo za socializem, kjer vse ureja država, in da nismo niti za divji kapitalizem, kjer vse ureja nevidna roka trga, ampak smo za socialno tržno gospodarstvo.«

Na naše vprašanje, ali zaradi teh sprememb pričakuje kakšne izstope iz stranke, je odgovoril: »Ne pričakujem nobene drame. O tej smeri prenove temeljnega programa smo najprej imeli razpravo na izvršilnem odboru in tudi na svetu stranke, v katerem sedijo predstavniki vseh lokalnih odborov. Povsod je bilo soglasje, da gremo v to smer.«

Glede na pogosta trenja med SDS in NSi nas je zanimalo, ali je dobil kakšne signale iz SDS glede te odločitve oziroma ali pričakuje zaostritev odnosov z njimi. »Mi se z SDS ne ukvarjamo, mnenja članov SDS ali drugih strank nas ne zanimajo, naj se ukvarjajo s svojo stranko. Bomo pa pri nas postopek izpeljali demokratično, tako da bodo imeli vsi člani možnost, da se o spremembah izrečejo, na koncu pa bo temeljni program moral potrditi tudi kongres.«

Od vodenja vlade do izpada iz parlamenta

Izbira časa kongresa NSi, ki bo potekal 16. novembra, se kaže tudi na simbolični ravni, saj njene korenine izvirajo iz stranke SKD, ki je bila sicer ustanovljena 10. marca 1989, a takrat pod imenom Slovensko krščansko socialno gibanje. Drugega novembra istega leta se je preimenovala v Slovenske krščanske demokrate, vodenje stranke pa je prevzel Lojze Peterle.

Krščanska politična opcija je vrhunec svojega delovanja v samostojni Sloveniji doživela prav pod njegovim vodstvom, saj je SKD na prvih demokratičnih volitvah leta 1990 dobila največ glasov in v okviru koalicije Demos prevzela vodenje vlade. To je bil tudi vrhunec te politične opcije v samostojni Sloveniji. Stranka je nato v 90. letih izgubljala podporo med volivci. Sredi aprila leta 2000 je prišlo do združitve SLS in SKD v skupno stranko, SLS + SKD, ideja o tem je sicer tlela skoraj desetletje. Še preden pa so zadnji svatje zapustili poročno slavje, je prišlo do ločitve.

Nezadovoljni člani iz vrst krščanskih demokratov so avgusta istega leta ustanovili Novo Slovenijo, vodenje katere je prevzel Andrej Bajuk, ki je veljal za velikega zaveznika SDS. Bajuk je leta 2000 za kratek čas pred volitvami tudi prevzel vodenje vlade, a se je pozneje stranka vse bolj izgubljala v senci SDS. Pravna naslednica skupne stranke je sicer decembra leta 2000 postala SLS, stranka NSi pa je leta 2008 postala prva politična stranka v Sloveniji, ki je bila v vladi in je na naslednjih parlamentarnih volitvah izpadla iz parlamenta.

Stranko je leta 2008 prevzela Ljudmila Novak, s čimer se je začela NSi oddaljevati od ekstremno desnih političnih pogledov, ki pa jih je vse bolj zagovarjala SDS. Nadaljnje korake proti politični sredini je v ponedeljek napovedal predsednik NSi Matej Tonin, ki je vodenje stranke prevzel aprila lani.